DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
08. maj 2012, Bleiburg / Pliberk
Knjiga: MOJA PRVA LETA – MEINE ERSTEN LEBENSJAHRE.
TERMINI
18. 05. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Gledališka predstava (Theatervorstellung) & KonCZert
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
15. 06. Sele, Pod Mažejevo lipo
Koncert " Pesem združuje - Lieder verbinden"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Reorganizacija
Takoj po plebiscitu so zavedne slovenske elite kot npr. duhovnike in učitelje, ki so se javno izrekli za priključitev Kraljevini SHS, premestili v nemške kraje, jih prisili k begu ali zaprli. Ostale Slovence so na osnovi njihove opredelitve l. 1920 razvrščali v „nemštvu prijazne“ in „jugoslovansko usmerjene”. Od prvih se je pričakovala prostovoljna germanizacija, druge pa so diskriminirali kot „iredentiste in izdajalce”. Posledica je bila, da je število tistih, ki so se opredelili kot Slovenci, pri ljudskem štetju l. 1923 drastično upadlo.
Bližajoče se občinske, deželnozborske in državnozborske volitve so preostale slovenske elite prisilile k temu, da so se kljub vsem napadom lotile preureditve svoje društvene, zadružniške in medijske dejavnosti.
Takoj po ustanovitvi Zveze slovenskih zadrug l. 1921 se je konstituiralo „Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem”. Iz njega se je razvila „Koroška slovenska stranka“, ki je pri volitvah kandidirala kot stranka koroških Slovencev. Že na prvih volitvah je dosegla 2 mandata in ju je obdržala do zadnjih volitev v Prvi republiki l. 1930.
Politično društvo slovenskega prebivalstva ni bilo deležno velike priljubljenosti. Delavstvo in vaški proletariat sta se v okviru socialne demokracije čutila bolje zastopana. Tudi takoimenovano „vaško meščanstvo“ kot socialno odločilen dejavnik je stranki odtegovalo volilce.