Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

DOSJE

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

DVOJEZIČNI KRAJEVNI NAPISI NA KOROŠKEM

Kdo so koroški Slovenci?

Kje živijo koroški Slovenci?
Tradicionalno naselitveno območje koroških Slovencev se razprostira od Šmohorja na zahodu do Labota na vzhodu vzdolž avstrijsko-italijanske in avstrijsko-slovenske meje. Zajema v glavnem tri doline: spodnjo Ziljo, Rož in Podjuno oz. najvzhodnejši del okraja Šmohor, južni del okraja Beljak, južni in osrednji del okraja Celovec in naposled celotni okraj Velikovec.

Od kdaj živijo Slovenci na Koroškem?
Slovenci so se po razpadu rimskega cesarstva ob koncu 6. stoletja naselili na Koroškem in torej živijo na Koroškem že nad 1400 let. Na Koroškem torej že dlje govorijo slovensko kot pa nemško.

Kako so postali Slovenci manjšina?
V 19. stoletju je četrtina do tretjina koroškega prebivalstva govorila slovensko. Na tradicionalnem naselitvenem območju so z izjemo nekaterih manjših jezikovnih otokov živeli samo Slovenci. Usmerjena asimilacijska politika je povzročila močen upad slovensko govorečega prebivalstva, kar se lahko zelo dobro dokumentira z ljudskimi štetji:

Kakšna določila za zaščito manjšin imajo koroški Slovenci?
Poleg 19. člena temeljnega državnega zakona iz leta 1867 in 66., 67. in 68. člena saintgermainske državne pogodbe iz leta 1920 velja v prvi vrsti 7. člen Avstrijske državne pogodbe, ki je neke vrste magna charta manjšinske zaščite. V izvršitvi državne pogodbe so leta 1976 sklenili zakon o narodnih skupnostih, ki pa je bil medtem spremenjen že s številnimi odločitvami ustavnega sodišča, ker da ni v skladu s 7. členom ADP. Zakonu o narodnih skupnostih slovenska manjšina na Koroškem nikoli ni dala soglasja, ker predvsem pri uradnem jeziku in pri topografiji predvideva veliko slabše ureditve kot 7. člen državne pogodbe. To je potrdilo tudi ustavno sodišče v dveh razsodbah (oktobra 2000 in decembra 2001). Avstrija je v zadnjih letih prevzela tudi številne evropske sporazume o manjšinski zaščiti. Sem prištevamo predvsem evropsko Okvirno konvencijo o zaščiti nacionalnih manjšin in listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Poleg tega se je Avstrija za manjšinsko zaščito obvezala z ustavnim določilom, ki ga je leta 2000 sklenil državni zbor.

Bodo zadevne določbe za manjšinsko zaščito tudi dejansko uresničili?
Avstrijska manjšinska politika lahko opozori na pravni sistem, ki v teoriji daje veliko zaščite in pravic za manjšine, v praksi pa za posledico nima niti aktivne in sistematske pospeševalne politike niti ne ščiti pripadnikov manjšine pred restriktivno državno politiko ter pred manjšini sovražnimi organizacijami in strukturami. To se zrcali tudi v trenutni diskusiji o uresničevanju razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih.