Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI

21. 07. Pliberk/Bleiburg - Vidra vas/Wiederndorf, športno igrišče

18. KMEČKI PRAZNIK / SÜDKÄRNTNER BAUERNFEST


POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

DVOJEZIČNI KRAJEVNI NAPISI NA KOROŠKEM

Razsodba ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je v svoji razsodbi razveljavilo 25-% klavzulo za dvojezične topografske oznake v zakonu o narodnih skupnostih, topografsko uredbo, ki zadeva politični okraj Velikovec in konkretno oznako krajevnega napisa St. Kanzian kot protiustavno. Ustavno sodišče je pri tem moralo interpretirati ustavno določilo 7. člena 3. vrstice Dunajske državne pogodbe, pri čemer je moralo ugotoviti, kaj so menile podpisnice državne pogodbe s pojmom »območje s slovenskim in mešanim prebivalstvom«.

Ustavno sodišče je najprej zapisalo, da je za primerljive ureditve mednarodnopravno potreben delež med 5 % in 25 % pripadnikov manjšine. Iz geneze državne pogodbe izhaja, da so prvotno razpravljali o formulaciji, po kateri naj bi bili predvidene dvojezične topografske oznake na območjih s »sorazmerno precejšnjim številom pripadnikov manjšine«. To bi pomenilo odstotek v zgornjem obsegu mednarodnopravno predvidenih meril, torej približno 25 %. Ta predlog formulacije pa so izrecno opustili v prid formulaciji »območja s slovenskim in mešanim prebivalstvom«.

To pomeni, da ni bil mišljen odstotek v zgornjem obsegu mednarodnopravno dopuščenega, temveč odstotek v spodnjem obsegu mednarodnopravnega merila. Zaradi te zgodovinske interpretacije je ustavno sodišče ugotovilo, da zadostuje tudi 10 % slovenskega prebivalstva, da se določeno območje šteje za območje s »slovenskim in mešanim prebivalstvom«. V tem oziru je ustavno sodišče ponovilo obrazložitve iz tako imenovane »razsodbe o uradnem jeziku«, ki zadeva občino Dobrla vas/Eberndorf, v kateri je bilo prav tako navedeno, da zadostuje 10 % slovenskega ali mešanega prebivalstva, da se v občini prizna slovenski jezik kot dodatni uradni jezik.

Dodatno je ustavno sodišče zapisalo, da je treba upoštevati«daljše časovno obdobje«. Pri tem je ustavno sodišče navedlo vse izide ljudskih štetij za občino oz. za kraj (kolikor so na voljo) Škocjan/St. Kanzian od leta 1951 naprej.
O uredbi za dvojezično topografijo je ustavno sodišče menilo, da je dovoljena tudi uredba na osnovi posameznih krajev.
Die Beschwerde (09.08.1996) beim VfGH im Wortlaut (PDF, 2,8 MB ) Das VfGH-Erkenntnis (13.12.2001) zur Ortstafelfrage im Wortlaut (PDF, 132 KB)