DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
08. feb 2012, Bad Eisenkappel / Železna kapla
Izšla je nova številka “EL-Info”
02. feb 2012, Neuhaus / Suha
Umrl je Štefan Skubel, gostilničar in kmet v pokoju
31. jan 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prisrčne čestitke najstarejši občanki
TERMINI
09. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Jaka Čop - Fotografski poet slovenskih gora" & "Planine v sliki 2012"
12. 02. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Razstava: "Biblijske priče" Željka Uremovića
17. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Stara garda (Die Eisernen)” - Aldo Nicolai
09. 03. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Lutke Mladje KDZ: "Sončni bogovi / Die Sonnengötter"
POVEZAVE
DVOJEZIČNI KRAJEVNI NAPISI NA KOROŠKEM
Dvojezični krajevni napisi v državah članicah EU
Dvojezični krajevni napisi v državah članicah Evropske unije niso redkost. Simbolizirajo dvojezičnost in prisotnost jezikovne manjšine. Jezik manjšine se v številnih primerih zadevnih območjih govori že dlje časa kot jezik večinskega prebivalstva. Tako obstajajo na nekaterih območjih kot v južnotirolskih dolomitskih dolinah celo trijezične označbe, v številnih državah so nasploh vsepovsod postavljeni dvojezični napisi, ne da bi določali točnega števila pripadnikov manjšine.
Zanimivo je tudi, da so od petnajstih glavnih mest v Evropski uniji dvojezično označena kar tri glavna mesta: Dublin, (irsko, angleško), Bruselj (francosko, nizozemsko) in Helsinki (finsko, švedsko). Za vse države EU pa velja, da se večjezični napisi postavijo samo v jezikih avtohtonih manjšin, torej manjšin, ki že od nekdaj živijo tam. Dvojezični napisi torej pričajo o prisotnosti tradicionalno v regiji zakoreninjenega jezika in so dokaz za to, da ta jezik sprejema in spoštuje tudi večinsko prebivalstvo. Vsepovsod tam, kjer manjkajo dvojezični napisi v jezikih avtohtonih manjšin, je treba dvomiti o kakovosti sožitja med večino in manjšino, ker se manjšini krati osnovna pravica in večinsko prebivalstvo ne priznava in sprejema jezikovne posebnosti manjšine.