DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
08. feb 2012, Bad Eisenkappel / Železna kapla
Izšla je nova številka “EL-Info”
02. feb 2012, Neuhaus / Suha
Umrl je Štefan Skubel, gostilničar in kmet v pokoju
31. jan 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prisrčne čestitke najstarejši občanki
TERMINI
09. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Jaka Čop - Fotografski poet slovenskih gora" & "Planine v sliki 2012"
12. 02. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Razstava: "Biblijske priče" Željka Uremovića
17. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Stara garda (Die Eisernen)” - Aldo Nicolai
09. 03. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Lutke Mladje KDZ: "Sončni bogovi / Die Sonnengötter"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Društveno življenje
Ustanavljanje političnih društev je olajšal šele temeljni državni zakon iz l. 1867. V naslednjih letih je bila ustanovljena vrsta političnih društev. Šele kratko pred tem je bilo odpravljeno zemljiško gospostvo in je bila osnovana občina kot najnižja stopnja demokratične samouprave in samoodgovornosti (1849). Predvsem v malih podeželskih občinah je primanjkovalo akterjev, ki bi hoteli prevzeti demokratično samoupravo. Cilj političnih društev je bil, prispevati k politizaciji širših krogov prebivalstva in njihovemu sodelovanju pri oblikovanju državne volje. Na Koroškem so se na dejstvo, da je bila tretjina prebivalstva dežele slovensko govoreča, odzivala na različne načine. Medtem ko se liberalna narodna društva na to sploh niso ozirala, pa sta imeli društvi „Jaunthaler in Rosenthaler Demokratenverein“ (Podjunsko in Rožansko društvo demokratov), ki sta bili etablirani na slovensko govorečem ozemlju, dvojezična društvena pravila, ki so določala uporabo obeh deželnih jezikov na zborovanjih in v društvenih pisanjih. Druga društva demokratov in kasneje tudi socialdemokratov so pri svojih aktivnostih vsekakor uporabljala tudi slovenski jezik. Katoliško-koservativna društva pa so se v slovenskih etničnih krajih samoumevno pojmovala kot slovenska društva. Vsa ta društva pa so delovala le kratko dobo.
Pretežno kmečko prebivalstvo na Koroškem je bilo organizirano skoraj izključno katoliško-koservativno. Poizkusi, da bi ga organizirali na liberalni osnovi, so spodleteli. Edino politično gibanje med koroškimi Slovenci je bilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ (1890). Socialni uspešneži so se, če so našli zaposlitev v deželi, večinoma vključevali v nemške liberalne stranke. Vaška buržoazija pa je našla politično domovino v nemškonacionalnem Kärntner Bauernbundu (Koroška kmečka zveza). Delavstvo pa se je združevalo v socialni demokraciji. Ta je bila na Koroškem nemško organizirana in je podvzela nekatere poizkuse, da bi slovenske delavce nagovarjala v njihovi materinščini, toda brez pravega prepričanja.