DOSJE
MY ELNET
NAŠE OBČINE

AKTUALNO
05. dec 2022, Finkenstein / Bekštanj
Izšla je nova številka “EL-Info”
21. okt 2022, Zell / Sele
“Dovolj kreganja. Nutzen wir gemeinsam unser Potential!”
21. jan 2022, Zell / Sele
Želim po najboljših močeh delati za Sele
TERMINI
Trenuno ni terminov
POVEZAVE






KOROŠKI SLOVENCI
Društveno življenje
Ustanavljanje političnih društev je olajšal šele temeljni državni zakon iz l. 1867. V naslednjih letih je bila ustanovljena vrsta političnih društev. Šele kratko pred tem je bilo odpravljeno zemljiško gospostvo in je bila osnovana občina kot najnižja stopnja demokratične samouprave in samoodgovornosti (1849). Predvsem v malih podeželskih občinah je primanjkovalo akterjev, ki bi hoteli prevzeti demokratično samoupravo. Cilj političnih društev je bil, prispevati k politizaciji širših krogov prebivalstva in njihovemu sodelovanju pri oblikovanju državne volje. Na Koroškem so se na dejstvo, da je bila tretjina prebivalstva dežele slovensko govoreča, odzivala na različne načine. Medtem ko se liberalna narodna društva na to sploh niso ozirala, pa sta imeli društvi „Jaunthaler in Rosenthaler Demokratenverein“ (Podjunsko in Rožansko društvo demokratov), ki sta bili etablirani na slovensko govorečem ozemlju, dvojezična društvena pravila, ki so določala uporabo obeh deželnih jezikov na zborovanjih in v društvenih pisanjih. Druga društva demokratov in kasneje tudi socialdemokratov so pri svojih aktivnostih vsekakor uporabljala tudi slovenski jezik. Katoliško-koservativna društva pa so se v slovenskih etničnih krajih samoumevno pojmovala kot slovenska društva. Vsa ta društva pa so delovala le kratko dobo.
Pretežno kmečko prebivalstvo na Koroškem je bilo organizirano skoraj izključno katoliško-koservativno. Poizkusi, da bi ga organizirali na liberalni osnovi, so spodleteli. Edino politično gibanje med koroškimi Slovenci je bilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ (1890). Socialni uspešneži so se, če so našli zaposlitev v deželi, večinoma vključevali v nemške liberalne stranke. Vaška buržoazija pa je našla politično domovino v nemškonacionalnem Kärntner Bauernbundu (Koroška kmečka zveza). Delavstvo pa se je združevalo v socialni demokraciji. Ta je bila na Koroškem nemško organizirana in je podvzela nekatere poizkuse, da bi slovenske delavce nagovarjala v njihovi materinščini, toda brez pravega prepričanja.