DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
08. feb 2012, Bad Eisenkappel / Železna kapla
Izšla je nova številka “EL-Info”
02. feb 2012, Neuhaus / Suha
Umrl je Štefan Skubel, gostilničar in kmet v pokoju
31. jan 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prisrčne čestitke najstarejši občanki
TERMINI
09. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Jaka Čop - Fotografski poet slovenskih gora" & "Planine v sliki 2012"
12. 02. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Razstava: "Biblijske priče" Željka Uremovića
17. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Stara garda (Die Eisernen)” - Aldo Nicolai
09. 03. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Lutke Mladje KDZ: "Sončni bogovi / Die Sonnengötter"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Prva svetovna vojna in plebiscit
Med prvo svetovno vojno so mnogo koroških Slovencev pregnali in zaprli. Na Koroškem je bilo tedaj vojno stanje in večino preganjanj so izvedle vojaške oblasti. Po razpadu monarhije se je stavilo vprašanje nove razmejitve. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je postavljala ozemeljske zahteve glede dela Koroške. Posledica tega so bili dolgotrajni oboroženi spopadi med četami Kraljevine SHS in enotami prostovoljcev na koroški strani. Na mirovni konferenci v Parizu so razpravljali o spornih vprašanjih glede meja v obnovljeni Avstriji, tako tudi o vprašanju koroške meje. Že maja 1919 so se odločili za izvedbo plebiscita o nadaljni prihodnosti Celovške kotline. Priprave na plebiscit je spremljal intenziven propagandni boj. Dne 10. oktobra 1920 je padla odločitev – in sicer s pribl. 59 proti 41 % za Avstrijo.
Izid je presenetljiv, če pomislimo, da so na ozemlju, na katerem je bil izveden plebiscit, živeli večinoma Slovenci. Vzroki za to, da jih je toliko glasovalo za Avstrijo, so raznoliki. Za mnogoštevilne slovensko govoroče delavce je bila brez dvoma vabljiva perspektiva, da bi živeli v republiki, v kateri so po koncu vojne uvedli vrsto inovativnih socialnih zakonov. Alternativa k temu je bila konservativna monarhija. Za obstanek v Avstriji pa so govorili tudi ekonomski razlogi. Tik pred plebiscitom je izjavila tudi provizorična koroška deželna vlada, da bo ščitila pravice „slovenskih sodeželanov“.
V senžermenski mirovni pogodbi je bila slovenski manjšini zagotovljena popolna enakopravnost in priznana tudi pravica do uporabe in gojenja materinščine.