Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

DOSJE

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

KOROŠKI SLOVENCI

Prva svetovna vojna in plebiscit

Med prvo svetovno vojno so mnogo koroških Slovencev pregnali in zaprli. Na Koroškem je bilo tedaj vojno stanje in večino preganjanj so izvedle vojaške oblasti. Po razpadu monarhije se je stavilo vprašanje nove razmejitve. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je postavljala ozemeljske zahteve glede dela Koroške. Posledica tega so bili dolgotrajni oboroženi spopadi med četami Kraljevine SHS in enotami prostovoljcev na koroški strani. Na mirovni konferenci v Parizu so razpravljali o spornih vprašanjih glede meja v obnovljeni Avstriji, tako tudi o vprašanju koroške meje. Že maja 1919 so se odločili za izvedbo plebiscita o nadaljni prihodnosti Celovške kotline. Priprave na plebiscit je spremljal intenziven propagandni boj. Dne 10. oktobra 1920 je padla odločitev – in sicer s pribl. 59 proti 41 % za Avstrijo.

Izid je presenetljiv, če pomislimo, da so na ozemlju, na katerem je bil izveden plebiscit, živeli večinoma Slovenci. Vzroki za to, da jih je toliko glasovalo za Avstrijo, so raznoliki. Za mnogoštevilne slovensko govoroče delavce je bila brez dvoma vabljiva perspektiva, da bi živeli v republiki, v kateri so po koncu vojne uvedli vrsto inovativnih socialnih zakonov. Alternativa k temu je bila konservativna monarhija. Za obstanek v Avstriji pa so govorili tudi ekonomski razlogi. Tik pred plebiscitom je izjavila tudi provizorična koroška deželna vlada, da bo ščitila pravice „slovenskih sodeželanov“.

V senžermenski mirovni pogodbi je bila slovenski manjšini zagotovljena popolna enakopravnost in priznana tudi pravica do uporabe in gojenja materinščine.