Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI

21. 07. Pliberk/Bleiburg - Vidra vas/Wiederndorf, športno igrišče

18. KMEČKI PRAZNIK / SÜDKÄRNTNER BAUERNFEST


POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

KOROŠKI SLOVENCI

Ljudska štetja

Ljudska štetja

Uradna ljudska štetja, ki se izvajajo od l. 1880 naprej, dokazujejo stalno upadanje števila slovenskih prebivalcev na Koroškem. Rezultati so bili že zmeraj predmet hudih sporov. Že samo vprašanje po občevalnem jeziku je dajalo prednost nemščini, ki je dominantni jezik v deželi. L. 1923 so vprašali celo po „jeziku mišljenja“. Podatki, zbrani po plebiscitu l. 1920 so bili pogosto osporavani. Deželni glavar Florian Gröger, socialni demokrat, je l. 1922 poročal dunajskim centralam o 65.000 Slovencih. Celo tajnik Kärntner Landbunda (Koroške deželne zveze) je l. 1928 govoril o „tretjini“ deželnega prebivalstva, ki so jo tedaj predstavljali Slovenci, torej približno o 123.000 osebah. Po ljudskem štetju l. 1939 za časa nacizma je bilo 43.179 oseb s slovensko materinščino (v kategorijah „slovensko“ in „vindišarsko“).


Ljudsko štetjeKriterijiKoroški Slovenci
1848 po ocenah deželnga odbora znotraj meja vojvodine Koroške 114.000
1880 (znotraj meja po 1920) 85.051
1890 občevalni jezik 84.667
(96.319 znotraj meja kronovine)
1900 občevalni jezik 75.136
1910 občevalni jezik 66.463
1923 jezik mišljenja 34.650
1934 pripadnost h kulturnemu kroga 24.875
1939 materinščina
narodnostna pripadnost
43.179
7.715
1951 občevalni jezik 42.095
1961 občevalni jezik 24.911
1971 občevalni jezik 20.972
1981 občevalni jezik 16.552
1991 občevalni jezik 16.461
2001 občevalni jezik (preliminarni rezultat; po uredbi o šolstvu dne 3. okt. 1945) 12.586