Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

DVOJEZIČNI KRAJEVNI NAPISI NA KOROŠKEM

Posledice razsodbe ustavnega sodišča

Pri ljudskem štetju 1971 je bilo precej krajev s 100 % slovensko govorečim prebivalstvom in veliko krajev z več ko 25 % slovenskega prebivalstva, za katera po zakonu o narodnostnih skupnostih 1976 oz. po uredbi o topografiji 1977 vseeno niso bile predvidene dvojezične topografske oznake. Po razsodbi ustavnega sodišča je jasno, da morajo dobiti dvojezične topografske oznake ne samo vsi ti kraji, temveč tudi vsi kraji na dvojezičnem ozemlju z več ko 10 % slovensko govorečega prebivalstva. Vsako uredbo, ki ne ustreza tej zahtevi, lahko ustavno sodišče spet razveljavi.

Slovenske organizacije po pravici opozarjajo, da bi se morala Dunajska državna pogodba uresničiti že leta 1955 – takrat pa je na celotnem dvojezičnem ozemlju živelo več ko 10 % slovenskega prebivalstva.

Neupoštevanje razsodbe ustavnega sodišča bi nujno imelo za posledico nadaljnje postopke pred ustavnim sodiščem. Ker ustavno sodišče poudarja, da se lahko 7. člen 3. vrstica Dunajske državne pogodbe uveljavi neposredno, so prizadeti župani oz. pristojni deželni urad za politične okraje Velikovec/Völkermarkt in Beljak-dežela/Villach-Land obvezani, postaviti dvojezične topografske oznake tudi tedaj, če zakonodajalec oz. dajalec uredb do uveljavitve razsodbe 01. 01. 2003 ne bi ukrepal. Kar zadeva politični okraj Celovec-dežela/Klagenfurt-Land, nasprotuje neposredni uporabi 7. člena 3. vrstice Dunajske državne pogodbe še restriktivna ureditev v topografski uredbi, to ureditev bi pa v primeru pritožbe takoj razveljavilo ustavno sodišče.

Neupoštevanje razsodbe bi lahko za prizadete politike imelo za posledice postopek zaradi zlorabe uradnega položaja. V pravni državi mora biti samoumevno, da se upoštevajo razsodbe najvišjega sodišča.