DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
08. maj 2012, Bleiburg / Pliberk
Knjiga: MOJA PRVA LETA – MEINE ERSTEN LEBENSJAHRE.
TERMINI
18. 05. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Gledališka predstava (Theatervorstellung) & KonCZert
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
15. 06. Sele, Pod Mažejevo lipo
Koncert " Pesem združuje - Lieder verbinden"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Prva svetovna vojna in plebiscit
Med prvo svetovno vojno so mnogo koroških Slovencev pregnali in zaprli. Na Koroškem je bilo tedaj vojno stanje in večino preganjanj so izvedle vojaške oblasti. Po razpadu monarhije se je stavilo vprašanje nove razmejitve. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je postavljala ozemeljske zahteve glede dela Koroške. Posledica tega so bili dolgotrajni oboroženi spopadi med četami Kraljevine SHS in enotami prostovoljcev na koroški strani. Na mirovni konferenci v Parizu so razpravljali o spornih vprašanjih glede meja v obnovljeni Avstriji, tako tudi o vprašanju koroške meje. Že maja 1919 so se odločili za izvedbo plebiscita o nadaljni prihodnosti Celovške kotline. Priprave na plebiscit je spremljal intenziven propagandni boj. Dne 10. oktobra 1920 je padla odločitev – in sicer s pribl. 59 proti 41 % za Avstrijo.
Izid je presenetljiv, če pomislimo, da so na ozemlju, na katerem je bil izveden plebiscit, živeli večinoma Slovenci. Vzroki za to, da jih je toliko glasovalo za Avstrijo, so raznoliki. Za mnogoštevilne slovensko govoroče delavce je bila brez dvoma vabljiva perspektiva, da bi živeli v republiki, v kateri so po koncu vojne uvedli vrsto inovativnih socialnih zakonov. Alternativa k temu je bila konservativna monarhija. Za obstanek v Avstriji pa so govorili tudi ekonomski razlogi. Tik pred plebiscitom je izjavila tudi provizorična koroška deželna vlada, da bo ščitila pravice „slovenskih sodeželanov“.
V senžermenski mirovni pogodbi je bila slovenski manjšini zagotovljena popolna enakopravnost in priznana tudi pravica do uporabe in gojenja materinščine.