Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

DOSJE

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

KOROŠKI SLOVENCI

Politična reorganizacija

Kaj kmalu nato se je pokazalo, da je organizacija Slovencev za uveljavitev njihovih (odškodninskih) zahtev nujno potrebna. Reorganizacijo političnih, kulturnih in gospodarskih društev in zvez pa so jim otežkočali. Obenem se je spričo jesenskih deželnozborskih in državnozborskih volitev stavljalo vprašanje, ali naj bi Slovenci kandidirali z lastno stranko. Vodilni predstavniki narodne skupnosti so javno razpravljali o vprašanju priključitve, ker se je vprašanje razmejitve še l. 1945 zdelo nerešeno. Šele septembra 1945 so prijavili „Osvobodilno fronto za slovensko Koroško“ kot skupino, nastopajočo pri volitvah. Znotraj OF se je razvnela vroča debata o vprašanju meje in vrhunski kandidat, Joško Tischler, je moral odstopiti – OF ni kandidirala pri volitvah. Po Tischlerjevem odstopu ni bilo več slovenskega zastopnika v deželnem zboru. Vsekakor pa je koroškemu Slovencu Karlu Smolletu uspelo doseči mandat v avstrijskem državnem zboru od l. 1990 do l. 1998.

Na občinski ravni so bile samostojne slovenske liste bolj uspešne. Pri zadnjih občinskih volitvah leta 2003 so dobile pičlih 6.000 glasov in 52 mandatov v občinskih svetih. Tudi pri kmetijskozborskih volitvah so bile slovenske liste dokaj uspešne. Pri zadnjih volitvah v kmetijsko zbornico leta 2006 je dosegla SJK prvič nad 2000 glasov in 2 mandata.

Po premaganju nekaterih birokratskih ovir so dne 22. marca 1946 obnovili „Slovensko prosvetno zvezo“. Predsestvo je prevzel spet Joško Tischler.
Po odločitvi o avstrijskih mejah dne 20. junija 1949 v Parizu je delovanje slovenskih društev popustilo. Najkasneje po pariški konferenci je postalo povsem jasno, da Sovjetska zveza jugoslovanskih ozemeljskih zahtev ne bo podprla in da bodo potemtakem ostale „stare meje“. Za Slovece na Koroškem je imela pariška odločitev daljnosežne organizatorične in politične posledice. 28. junija 1949 so Joško Tischler in njegovi somišljeniki ustanovili „Narodni svet koroških Slovencev“. Tischler je bil za samostojnejše delovanje, neodvisno od OF. Kamen spotike pa je bila tudi njegova pozitivna drža do dela pribežnikov iz Slovenije in do ponovne ustanovitve „Mohorjeve družbe“. V vrstah Osvobodilne fronte so spričo mednarodnega razvoja, zlasti od febuarja 1949 naprej, razmišljali o reorganizaciji. Dne 17. julija je bilo ustanovljeno društvo „Demokratična fronta delovnega ljudstva“. Ob tem vsekakor ni moč spregledati personalne kontinuitete z OF. Štiri leta kasneje so ustanovili „Krščansko kulturno zvezo“ in marca 1955 se je Demokratska fronta združila z „Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem“.

Leta 1990 se je uredil Biro za slovensko narodno skupnost kot servisna ustanova za zadeve slovenske narodne skupnosti v okviru koroške deželne uprave.