DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
08. maj 2012, Bleiburg / Pliberk
Knjiga: MOJA PRVA LETA – MEINE ERSTEN LEBENSJAHRE.
TERMINI
18. 05. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Gledališka predstava (Theatervorstellung) & KonCZert
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
15. 06. Sele, Pod Mažejevo lipo
Koncert " Pesem združuje - Lieder verbinden"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Koroški Slovenci pod vlado nacistov
Takoj po t.i. „anšlusu“ so nacistični oblastniki zaprli vodilne funkcionarje manjšine kot npr. župnika in bivšega predsednika SPZ, Vinka Poljanca. Kmalu po svojem odpustu iz zapora je umrl za posledicami zapora in velja za prvo žrtev nacizma med koroškimi Slovenci.
Kljub vsem represijam se je režim iz razlogov zunanjepolitične obzirnosti do Jugoslavije še zadrževal, saj je upal, da bi Jugoslavijo pridobil za zaveznico. Dne 6. aprila 1941 pa je prišlo do napada na Jugoslavijo in so si zavezniki Italija, Madžarska in „Nemški rajh“ medseboj razdelili Slovenijo. Hkrati so številne koroške Slovence zaprli in deloma prepeljali v koncentracijska taborišča. Duhovnike in učitelje, ki so razumeli slovensko, so premestili v nemške kraje, prepovedali so vse slovenske organizacije in društva, zasegli so njihovo premoženje, zadruge pa so razpustili ali dali pod nemško upravo. Zato so dedne, kupoprodajne pogodbe in pogodbe o prevzemu, pa tudi dovoljenja za opravljanje obrti preverjali z „nacionalnega“ vidika in jih odvisno od rezultata preverjanja odobrili ali ne.
V zgodnjih jutranjih urah 14. aprila 1942 se je pričela „izselitev“ slovenskih družin. Svoje domove so morale zapustiti brez priprav. V teku 2 dni so odpeljali 1.075 oseb, od teh je bila polovica otrok in mladostnikov, v preurejeno taborišče rajhovske delovne službe (Reichsarbeitsdienst) v Žrelski cesti (Ebenthalerstraße) v Celovcu. Najmlajši otrok je bil star komaj 17 dni, najstarejši moški pa je imel 88 let. Po intervencijah so nekaj oseb izpustili, 917 oseb pa so deportirali z vlaki v nemška taborišča urada za koordinacijo preseljevanja Nemcev zunaj matične države „Volksdeutsche Mittelstelle“. Mnogo teh družin je imelo svojce, ki so bili v nemški vojski. Njihovo premoženje so zaplenili in namenili naselitvi „nemških sonarodnjakov“. Domačije so večinoma predali preseljencem iz Kanalske doline ali dali v zakup „nacionalno zanesljivim“ nemško govorečim Korošcem.