DOSJE
MY ELNET
NAŠE OBČINE

AKTUALNO
08. feb 2012, Bad Eisenkappel / Železna kapla
Izšla je nova številka “EL-Info”
02. feb 2012, Neuhaus / Suha
Umrl je Štefan Skubel, gostilničar in kmet v pokoju
31. jan 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prisrčne čestitke najstarejši občanki
TERMINI
09. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Jaka Čop - Fotografski poet slovenskih gora" & "Planine v sliki 2012"
12. 02. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Razstava: "Biblijske priče" Željka Uremovića
17. 02. Šentjanž v Rožu, k&k
"Stara garda (Die Eisernen)” - Aldo Nicolai
09. 03. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Lutke Mladje KDZ: "Sončni bogovi / Die Sonnengötter"
POVEZAVE
DVOJEZIČNI KRAJEVNI NAPISI NA KOROŠKEM
Ozadja - Razsodba ustavnega sodišča
7. člen Dunajske državne pogodbe določa, da je treba na območjih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom postaviti dvojezične topografske oznake. Slovenske organizacije so že vedno bile mnenja, da je s tem območjem mišljeno dvojezično območje Koroške – tisto območje, na katerem so se od leta 1955 naprej vsi učenci poučevali v obeh jezikih. V letu 1955 je na tem območju še vsepovsod živelo več ko 10 % slovensko govorečega prebivalstva, v številnih občinah je bila celo večina prebivalstva slovensko govoreča.
Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 pa je samo za 1/6 tega območja predvidel dvojezične topografske oznake – toda niti na tem območju niso vsepovsod postavili dvojezičnih oznak. Vendar Slovenci praktično niso imeli možnosti, da bi manjkajoče dvojezične oznake iztožili na sodišču. Po veljavnem pravu nihče kot oseba nima pravice, da bi se namestile dvojezične oznake. Gre namreč za pravico slovenske narodne skupnosti kot skupine.
Na drugi strani pa slovenske organizacije niso dobile pravice za pritožbe interesnega združenja, to pomeni, da organizacije tudi v zastopstvu koroških Slovencev niso mogle iztožiti manjkajočih napisov na sodišču. Zato je bilo vsem znano, da obstoječa uredba ne ustreza 7. členu državne pogodbe, vendar pravno proti temu ni bilo mogoče ničesar storiti.
V tem položaju se je odvetnik Rudi Vouk – po slučajni – prekoračitvi hitrosti skliceval na stališče, da krajevni napis, ki določa omejitev hitrosti, ni pravilno objavljen. Ker je kraj Škocjan na območju s slovenskim in mešanim prebivalstvom, bi moral biti krajevni napis dvojezičen, to se pravi »St. Kanzian/Škocjan«, ker pa je bil zgolj enojezičen, ni bil objavljen v skladu s pravili in bi se potemtakem lahko razveljavil. (Vouk ni trdil, da ne zna brati krajevnega napisa). Trajalo je sedem let, da se je po izpolnitvi vseh instančnih poti s tem vprašanjem moralo ukvarjati ustavno sodišče. Ustavno sodišče je moralo po uradni dolžnosti preveriti, ali je krajevni napis objavljen po pravilih ali ne. Ustavno sodišče je ugotovilo, da obstaja pomanjkljivost objave in je zato treba krajevni napis »St. Kanzian« razveljaviti kot protiustaven.
Kazen zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti je moral Vouk vseeno plačati, ker je ustavno sodišče menilo, da je kljub pomanjkljivosti objave območje naselja bilo razpoznavno.


