Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

KOROŠKI SLOVENCI

Odpor

Odpor

To brutalno ravnanje je zbudilo odpor prebivalstva. Po eni strani so ljudje protestirali zoper deportacijo, katere nosilci so bili mdr. tudi člani NSDAP, predstavniki nemške vojske in škofijski upravitelj Rohracher. Po drugi strani se je vedno več koroških Slovencev priključevalo političnemu in vojaškemu odporu slovenske „Osvobodilne fronte“ oz. ga podpiralo. OF je bila ustanovljena takoj po napadu na Jugoslavijo kot politično osvobodilno gibanje. V njej so se zbirali privrženci krščanskega, liberalnega pa tudi komunističnega tabora, vendar so l. 1943 prevzeli vodstvo komunisti. Z napadom na Jugoslavijo je nacistična država odpravila južno mejo Koroške.

Čeprav je večina zaveznikov v moskovski deklaraciji že med vojno zahtevala obnovitev Avstrije znotraj meja iz l. 1937, je Jugoslavija po vojni izkoristila priložnost, da je ponovno zastavila vprašanje o razmejitvi. Zaenkrat pa je šlo predvsem za razbitje nacističnega režima. Najkasneje po „pregonu“ koroških slovenskih družin je bilo tudi na Koroškem vedno več ljudi, ki so bili pripravljeni boriti se zoper okupatorju s puško v roki. Poleti 1942 so prišle na Koroško prve partizanske enote, da bi vzpostavile svojo mrežo OF. V pozni jeseni l. 1942 pa jo je razbil Gestapo. Preko 130 aktivistov, moških in žensk, je bilo aretiranih. 13 od njih so aprila 1943 pred ljudskim sodiščem obsodili na smrt in jih obglavili. Bili so iz okolice Sel.

Proti članom odporniškega gibanja in njihovim podpornikom so od vsega začetka ukrepali z skrajno strogostjo. Koroški gauleiterji so imeli zelo obsežna pooblastila. S svojimi podrejenimi so organizirali in vodili pregon Slovencev, toda Osvobodilne fronte niso mogli uničiti kljub ostrim represijskim ukrepom. Od l. 1944 naprej so ponovno preganjali družine z njihovih domačij, tokrat zaradi suma podpiranja partizanov, in jih razlaščali ter deportirali v taborišča v Nemčiji. Večinoma so pred deportacijami aretirali posamezne družinske člane in jih odpeljali v koncentracijska taborišča.

Zavezniške sile so priznavale enote OF, ki so se borile zoper nacistični režim, kot soborce in jih podpirale preko oskrbovanja z orožjem in municijo. Med partizani so bili tudi britanski oficirji za zvezo.

O vprašanju, za katere cilje so se borili koroški partizani, tečejo številne vnete debate. Nesporno je vsekakor dejstvo, da so s svojim organiziranim oboroženim bojem, edinim na ozemlju Avstrije, doprinesli pomemben prispevek k zlomu nacistične diktature in vsak prispevek k njenemu zlomu je bil korak v smeri osvoboditve Avstrije ter obnovitve demokratičnih razmerij.