DOSJE
MY ELNET
NAŠE OBČINE

AKTUALNO
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
08. maj 2012, Bleiburg / Pliberk
Knjiga: MOJA PRVA LETA – MEINE ERSTEN LEBENSJAHRE.
TERMINI
18. 05. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Gledališka predstava (Theatervorstellung) & KonCZert
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
15. 06. Sele, Pod Mažejevo lipo
Koncert " Pesem združuje - Lieder verbinden"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Društveno življenje
Ustanavljanje političnih društev je olajšal šele temeljni državni zakon iz l. 1867. V naslednjih letih je bila ustanovljena vrsta političnih društev. Šele kratko pred tem je bilo odpravljeno zemljiško gospostvo in je bila osnovana občina kot najnižja stopnja demokratične samouprave in samoodgovornosti (1849). Predvsem v malih podeželskih občinah je primanjkovalo akterjev, ki bi hoteli prevzeti demokratično samoupravo. Cilj političnih društev je bil, prispevati k politizaciji širših krogov prebivalstva in njihovemu sodelovanju pri oblikovanju državne volje. Na Koroškem so se na dejstvo, da je bila tretjina prebivalstva dežele slovensko govoreča, odzivala na različne načine. Medtem ko se liberalna narodna društva na to sploh niso ozirala, pa sta imeli društvi „Jaunthaler in Rosenthaler Demokratenverein“ (Podjunsko in Rožansko društvo demokratov), ki sta bili etablirani na slovensko govorečem ozemlju, dvojezična društvena pravila, ki so določala uporabo obeh deželnih jezikov na zborovanjih in v društvenih pisanjih. Druga društva demokratov in kasneje tudi socialdemokratov so pri svojih aktivnostih vsekakor uporabljala tudi slovenski jezik. Katoliško-koservativna društva pa so se v slovenskih etničnih krajih samoumevno pojmovala kot slovenska društva. Vsa ta društva pa so delovala le kratko dobo.
Pretežno kmečko prebivalstvo na Koroškem je bilo organizirano skoraj izključno katoliško-koservativno. Poizkusi, da bi ga organizirali na liberalni osnovi, so spodleteli. Edino politično gibanje med koroškimi Slovenci je bilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ (1890). Socialni uspešneži so se, če so našli zaposlitev v deželi, večinoma vključevali v nemške liberalne stranke. Vaška buržoazija pa je našla politično domovino v nemškonacionalnem Kärntner Bauernbundu (Koroška kmečka zveza). Delavstvo pa se je združevalo v socialni demokraciji. Ta je bila na Koroškem nemško organizirana in je podvzela nekatere poizkuse, da bi slovenske delavce nagovarjala v njihovi materinščini, toda brez pravega prepričanja.


