DOSJE
MY ELNET
NAŠE OBČINE

AKTUALNO
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
08. maj 2012, Bleiburg / Pliberk
Knjiga: MOJA PRVA LETA – MEINE ERSTEN LEBENSJAHRE.
TERMINI
18. 05. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Gledališka predstava (Theatervorstellung) & KonCZert
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
15. 06. Sele, Pod Mažejevo lipo
Koncert " Pesem združuje - Lieder verbinden"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Konec vojne
Priznane s strani zaveznikov, so jugoslovanske vojaške enote ob začetku maja 1945 začele s pohodom proti Celovcu, kamor so prispele 8. maja 1945 nekaj ur kasneje od Britancev. Tam so zahtevale priznanje kot zavezniška okupacijska sila. Čeprav je nemška vojska 8. maja izjavila brezpogojno kapitulacijo, so se boji na Koroškem nadaljevali. Umikajoče se čete nemške vojske in njihovi zavezniki se niso hoteli predati jugoslovanski vojski. Boji v okolici Borovelj, Humberka in Pliberka so trajali še nekaj dni. Že v samih Borovljah je pri teh bojih padlo okoli 180 partizanov.
Dne 18. maja, takoj po zaključku zadnjih bojev, so slovenski in nemški delegati v Celovcu izvolili „pokrajinski narodnoosvobodilni odbor“. Vendar ga britanske zasedbene oblasti niso priznavale. Drugače je bilo s „Provizorično Koroško deželno vlado“, ki je obstajala že od 7. maja 1945 naprej. Le-to so Britanci priznavali, čeprav jo je pooblastil okrožni glavar (Gauhauptmann) Natmessnig. V tej provizorični deželni vladi so bili predstavniki vseh demokratičnih strank iz časa pred „anšlusom“, vendar ni bilo nobenega zastopnika Slovencev.
Zasedbe Koroške s strani jugoslovanske vojske Britanci niso trpeli in zato se je morala po dolgotrajnih pogajanjih po skoraj treh tednih spet umakniti.
Med vkorakanjem jugoslovanskih enot in v času, ko so bili predeli Koroške pod njihovo vojaško upravo, so mnogo civilistov zaprli in s silo odpeljali. Po uradnih podatkih varnostne direkcije za Koroško iz l. 1952 so jugoslovanske čete na Koroškem aretirale skupno 263 oseb. Več kot 100 so izpustili še na Koroškem, skoraj 60 so jih izpustili po pridržanju v Jugoslaviji. Od 96 oseb piše v poročilu, da so še pogrešani. Tedaj pa so bili bržkone mrtvi. O nekaterih se ve, da so umrli v zaporu, o drugih se domneva, da so jih usmrtili v gozdu v Lešah oz. v okolici Begunj.


