Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI

21. 07. Pliberk/Bleiburg - Vidra vas/Wiederndorf, športno igrišče

18. KMEČKI PRAZNIK / SÜDKÄRNTNER BAUERNFEST


POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

KOROŠKI SLOVENCI

Vindišarji in Slovenci

Vindišarji in Slovenci

Koroške in štajerske Slovence ter pogosto tudi Slovane sploh so Nemci dolgo nazivali „Vindišarje“ (Vende) in njihov jezik kot „vindišarsko“ oz. „vendsko“. Vse do prve polovice 19. stoletja so ta pojma rabili večinoma nevtralno. Šele med narodnostnimi spopadi proti koncu 19. stoletja, zlasti pa v 20. stoletju so ju začeli uporabljati kot psovki. Martin Wutte jima je v svojem prispevku iz l. 1927 dal novo vsebino. „Vindišarje“ je imenoval tiste, ki so na plebiscitu glasovali za Avstrijo. Prav ti da so s tem dokazali „zvestobo svoji domovini“ in svojo prijaznost do Nemcev. Piše, da niso več Slovenci v prvotnem pomenu besede. „Zvestobo svoji domovini“ je istovetil s pripravljenostjo, da se odpovedo pospeševanju lastnega slovenskega jezika in lastne kulture, zajamčenemu v mednarodnih pogodbah (senžermenska mirovna pogodba) in da sprejmejo asimilacijo. V javnem diskurzu v času med vojnama so „Vindišarje“ postavljali nasproti „narodno zavednim Slovencem“, ki so vztrajali na zahtevi, da se upoštevajo njim zagotovljene pravice. To je zadostovalo, da so jim podtikali nelojalnost do avstrijske države.

Kategorijo „vindišarsko“, ki so jo uvedle nacistične oblasti, je 2. republika najprej nekritično prevzela. Šele po protestih je Centralni statistični urad pridobil izvedensko mnenje Inštituta za slavistiko Univerze na Dunaju. V njem je pisalo, da gre pri „vindišarščini“ za slovensko narečje, ne pa za svoj jezik in zato tudi ni „vindišarskega naroda“.