DOSJE
MY ELNET
: Velikost pisaveNAŠE OBČINE
AKTUALNO
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
08. maj 2012, Bleiburg / Pliberk
Knjiga: MOJA PRVA LETA – MEINE ERSTEN LEBENSJAHRE.
TERMINI
18. 05. Dunaj, KSŠŠD, Mondscheingasse 11 (rdeča vrata), 7. okraj
Gledališka predstava (Theatervorstellung) & KonCZert
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
15. 06. Sele, Pod Mažejevo lipo
Koncert " Pesem združuje - Lieder verbinden"
POVEZAVE
KOROŠKI SLOVENCI
Začetek nacionalnega vprašanja
Ljudje z različnimi materinščinami so stoletja živeli skorajda brez konfliktov drug poleg drugega oz. drug z drugim. Kaj je torej bil vzrok temu, da je v drugi polovici 19. stoletja postal jezik, ki ga je kdo govoril, naenkrat tako pomemben? Najkasneje od francoske revolucije naprej se evropski monarhi niso več mogli sklicevati na božjo milost, absolutno vladati in ponosno gledati zviška na „mnogonacionalno državo“. „Ljudstvo“, zlasti meščanstvo, je zahtevalo možnost politične soudeležbe. V „večnacionalni državi“ kot je bila habsburška monarhija so obstajale mnoge jezikovno-etnične skupine. Z distanciranjem od „onih“ so se začeli pojmovati kot svoj „narod“ in bojevati za nadvlado ali vsaj enakopravnost in avtonomijo. „Narod“ je postal politično opredeljujoč pojem. Zraven spadal je lahko le, kdor je govoril skupni jezik, bil skupnega rodu in imel skupno zgodovino.
Tudi v kronovini Koroški s svojim nemško in slovensko govorečim prebivalstvom je tako nastal „nacionalni konflikt“. Koroški Slovenci so živeli in še živijo v jugo-vzhodnem predelu dežele. Tu so bile kmetije mnogo manjše od kmetij na povsem nemško govorečem severu in zato niso bile konkurenčne. Elite v mestih in trgih so govorile večinoma nemško. Ekonomsko boljši položaj je zapeljeval večinsko prebivalstvo k temu, da je svoj nemški jezik in svojo nemško kulturo ocenjevalo za boljša od jezika in kulture Slovencev ter k temu, da so iz tega razbirali tudi pravico do politične hegemonije lastne jezikovne skupnosti.