Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI

21. 07. Pliberk/Bleiburg - Vidra vas/Wiederndorf, športno igrišče

18. KMEČKI PRAZNIK / SÜDKÄRNTNER BAUERNFEST


POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

KOROŠKI SLOVENCI

Začetek nacionalnega vprašanja

Začetek nacionalnega vprašanja

Ljudje z različnimi materinščinami so stoletja živeli skorajda brez konfliktov drug poleg drugega oz. drug z drugim. Kaj je torej bil vzrok temu, da je v drugi polovici 19. stoletja postal jezik, ki ga je kdo govoril, naenkrat tako pomemben? Najkasneje od francoske revolucije naprej se evropski monarhi niso več mogli sklicevati na božjo milost, absolutno vladati in ponosno gledati zviška na „mnogonacionalno državo“. „Ljudstvo“, zlasti meščanstvo, je zahtevalo možnost politične soudeležbe. V „večnacionalni državi“ kot je bila habsburška monarhija so obstajale mnoge jezikovno-etnične skupine. Z distanciranjem od „onih“ so se začeli pojmovati kot svoj „narod“ in bojevati za nadvlado ali vsaj enakopravnost in avtonomijo. „Narod“ je postal politično opredeljujoč pojem. Zraven spadal je lahko le, kdor je govoril skupni jezik, bil skupnega rodu in imel skupno zgodovino.

Tudi v kronovini Koroški s svojim nemško in slovensko govorečim prebivalstvom je tako nastal „nacionalni konflikt“. Koroški Slovenci so živeli in še živijo v jugo-vzhodnem predelu dežele. Tu so bile kmetije mnogo manjše od kmetij na povsem nemško govorečem severu in zato niso bile konkurenčne. Elite v mestih in trgih so govorile večinoma nemško. Ekonomsko boljši položaj je zapeljeval večinsko prebivalstvo k temu, da je svoj nemški jezik in svojo nemško kulturo ocenjevalo za boljša od jezika in kulture Slovencev ter k temu, da so iz tega razbirali tudi pravico do politične hegemonije lastne jezikovne skupnosti.