Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

KOROŠKI SLOVENCI

Šolstvo

Šola ima pomembno vlogo v razvoju narodne skupnosti. Branja in pisanja se najbolje naučimo v materinščini. V večjezični državi lahko šola prispeva k neproblematičnemu sporazumevanju med narodnimi skupnostmi ali pa ga preprečuje. Šele l. 1848 je bilo zagotovljeno, da so skoraj vsi otroci lahko obiskovali ljudsko šolo. Tedaj pa je znotraj monarhije postalo pereče vprašanje učnega jezika. Ministrstvo za pouk je odločilo, da je treba otroke poučevati v njihovi materinščini. Na Koroškem se je kaj kmalu porajal silen odpor zoper to ureditev, ki je pomenila pomemben korak v smeri kulturne emancipacije Slovencev. Sprememba se je zaenkrat - kljub silovitemu prizadevanju nemškonacionalnih krogov - zdela nemogoča.

Šele šolski zakon iz l. 1869 je prinesel bistveno novost: od tedaj naprej je vzdrževalec šole lahko odločal o učnem jeziku. Na dvojezičnem ozemlju so uvedli takoimenovano utrakvistično šolstvo. Skladno z imenom naj bi se pouk odvijal v enaki meri v slovenščini kot v nemščini. Dejansko pa slovenska alfabetizacija ni bila cilj, zlasti ker mnogo učiteljev niti ni obvladalo slovenskega jezika. Pouk se je sicer začel v slovenščini, vendar je kmalu prešel v povsem nemškega. Slovenščina je služila kot pomožni jezik za učenje nemščine, ki je bila za mnogo otrok tuj jezik. Posledica je bil visok odstotek nepismenosti, ki je bistveno oviral gospodarsko napredovanje Slovencev. Le-ta šolski sistem je bil v veljavi do l. 1941.