Reforme struktur

TRETJA POT - pravilna smer!

Deženi glavar Dörfler je že nekajkrat dejal, da se s konsenzno skupino ne pogovarja, pravtako ne s Smollejem in Voukom. Smolle spet se ne udeležuje pogovorov, kjer sta zraven Sadovnik in Sturm. Zakaj to omenjam? Ker ponazarja, kako zavožena je situacija v deželi in tudi med vodilnimi predstavniki koroških Slovencev. Motivacija, da bi se angažiral v strukturah, ki se obnašajo drug do drugega otročje nezrelo, je zato pri meni zelo majhna. Možnosti, da bi tu kmalu prišlo do nujno potrebnih reform, skoraj da ne vidim.

Perspektivo zato vidim izključno v samostojni politiki z novimi, odprtimi elementi. Vse več je med funkcionarji samostojnih list in tudi med ljudmi izven naših krogov osebnosti, ki me v tem opogumljajo. Razviti moramo gibanje, ki bo spet ponujalo DOM vsem tistim, ki jim res gre za stvar; ki jim gre za dobrobit naše materinščine in življenskega prostora kjer živimo, ne pa za kake penzije, plačane funkcije ali dvomljive nagrade. Nujno pa je, da se pri tem ne zapiramo samo v svoj vrtiček.

To kar opisujem, je zaenkrat še TRETJA POT kateri pa smerokaz kaže navzgor. Prepričan sem, da bo za večino v naših vrstah že kamlu EDINA POT!

KOMMENTARE

Če imajo naše tri krovne organizacije vsaka svojo pot in je imela Enotna lista do zdaj tudi eno pot, potem naj bi bila nova pot Enotne liste že peta pot. Ta pot naj bi bila res nova, odprta in še kaj. Sam predsednik Smrtnik je izjavil,da bo odstopil ali najavljeni odstop uresničil, če mu občinski odborniki do koca leta te nove poti ne bodo potrdili. Torej končno na dan s to novo peto potjo, da se bomo lahko za njo izrekli. Upam samo, da bo ta pot temljila na boljšem in širšem delu na občinski ravni in ne bo spet štrlela na deželno ali državno raven, kjer je gneča že prevelika.
Sam predlagam šesto pot:
To naj bo pot poštenosti, poudarjanja svojih prednosti, dovolj široka za vse Korošce, brez zavisti in kritike, da imamo tudi nekatere plačane funkcionarje, ki so svoje življenje posvetili narodni politiki in da imamo tudi nekaj plačanih sodelavcev pri političnih organizacijah, ker brez teh ja ne gre (tudi EL jih ima). Na neki seji sem izvedel, da imajo tudi že štajerski Slovenci dva plačana funkcionarja.
Navaditi pa se je treba, da drugim kaj privoščimo. Če nekdo dela in plačuje prispevke, je ja menda običajno, da v starosti dobi pokojnino. Če so z dvomljivimi nagradami mišljena priznanja EU, mesta Beljak in zdaj še društva Ustava, ki mu predseduje predsednik Ustavnega dodišča Korinek, konsenzni skupini, potem je kritika skrajno nevljudna, če že ne kaj drugega. Ali res ne moremo biti prijazni in tudi drugim kaj privoščiti. Združevati je treba. Politiki bi morali misliti najprej na druge, potem šele nase. Vsaj ta vtis bi morali ustvarjati.
Peta pot se ne more začenjati z enim "Rundumschlagom" na strukturo naših funkcionarjev in političnih nastavljencev, ker jih pri tej poti v večji meri potrebujemo, če hoče biti uspešna.Kje je tista karizmatična osebnost, ki bi presegla vse te zdrahe, bila odprta in nas pripeljala do zdrave samozavesti in zidala na močnih osebnostih a la Inzko ali Tischler?

10.10.2009 23:39 | Joza Habernik