Sožitje - zbliževanje - kultura

Kultura v službi dialoga!

Ravno pred kratkim se je končal letošnji Kulturni teden koroških Slovencev. Vsekakor pobuda deželne vlade, ki ima pomen in ki se jo splača razvijati naprej. Veliko bolj neopazno in stran od medijskih žarometov pa delujejo tudi še druge kulturne skupine v smislu povezovanja in dialoga. Zdi se mi, da se o tej dejavnosti, ki terja veliko časa in energije, v naših - slovenskih medijih izve pre malo. Poteka na pobudo dotičnih skupin, brez kakršnekoli pomoči iz kulturnih ali političnih central in brez medijske pozornosti.

Kvintet bratov Smrtnik, oktet Suha, pevski zbor "Danica" in še nekateri drugi so kulturne skupine, ki so si preko svoje kulturne dejavnosti ustvarile ime in spoštovanje daleč preko dvojezičnega ozemlja. Veliko nastopajo na Gornjem Koroškem in tudi v drugih predelih Avstrije in tam na simpatičen in prikupen način predstavljajo svojo narodno skupnost.

S kvintetom bratov Smrtnik smo v nedeljo peli npr. na Štajerskem. Malo pred tem pa še v Knappenbergu blizu Hüttenberga. Povsod slovensko pesem sprejmejo zelo prijazno. Vselej imamo tudi možnost povedati med in po nastopu kaj več o položaju slovenske narodne skupnosti in o številnih pobudah za dobro sožitje. Odkar imamo v Kvintetu pa še župana, je vse skupaj še bolj prijetno: povsod kamor pridemo, nas pozdravijo tudi tamkajšnji župani in se zelo hitro navežejo prvi stiki. Zanimanje za občino, kjer županuje edini župan izvoljen na neodvisni listi slovenske narodne skupnosti, je zelo veliko.

Na drugi strani pa se tudi sliši o velikih denarjih, ki jih naj bi prejela pobuda KHD in dr. Sturma "Kärnten neu denken", iz javnih virov. Zbori, podeželjska društva ali kulturne skupine pa delajo za zbliževanje in sožitje, po moji skromni oceni bistveno bolj učinkovito, vendar brez vsake finančne ali organizacijske podpore.

Poseben problem za kulturnike obeh narodnih skupnosti, ki si želijo sodelovanja, je tudi, da na javni frekvenci koroškega radia skoraj ni več slovenske besede in pesmi. Tako je za naše skupine zelo težko, da postanejo znane in zanimive tudi za nemškogovoreči del dežele.

Sprašujem se, kdaj bo vredna kake podpore iz javnih sredstev tudi tista dejavnost, ki je res v službi dialoga in zbliževanja? Kot pevec in politik pa si želim, da bi pogosteje zazvenela na deželni radijski frekvenci tudi lepa slovenska narodna pesem, ki trenutno niti na celodnevni privatni radijski frekvenci nima zadosti prostora in pozornosti.

KOMMENTARE

Draga Marija!
Očitno sva se napačno razumela. Tudi omenjeni zbori in še drugi kulturniki gredo v druge kraje in tam zapojejo slovensko pesem. Normalno, da iz vljudnosti do gostiteljev tudi kako nemško, a večji del programa je vselej v slovenščini.
Naš namen mora biti, da pridobivljamo prijatelje za našo slovensko pesem in besedo. Opažam, da to preko kulture še najlažje uspeva.
Ohranili pred izgubo bomo NAŠE veliko prej tako, da bomo izkazali spoštovanje tudi do SOSEDOVEGA. .
Pa lep pozdrav
Vladi

03.06.2009 08:40 | Vladi

Dragi Vladi!
Zelo spostujem delo zgoraj omenjenih zborov in cenim njihovo kvalitetno delo.
Sem pa mnenja, da je prvoten namen kulturnih ustvarjalcev na juznem Koroskem drugi. Namrec, da ponesemo naso slovensko, korosko pesem v svet in ne, da ob vsaki pirloznosti zapojemo nemsko. Zavedajmo se, kaj je treba obvarovati pred izgubo. Ne nasega ugleda, ki ga bomo morda lepsali z omenjenim dialogom in pripravljenostjo, se podati, marvec to, kar so nasi predniki ohranili do danes.
Ne mesajmo nalog, ki jih imajo za opravit politicne slovenske sile na Koroskem z nalogami, ki jih ima kultura.
Pojmo slovensko, kjerkoli smo in kamorkoli bomo se prisli.

02.06.2009 20:33 | Marija Olip