Plebiscit

10. oktober in čezmejno sodelovanje malo drugače!

Pomoč naj ne bi poznala meja, pomoč sosedu pa je sploh vrlina, ki je nam Korošcem posebej blizu. Zato ne sme biti problem, če je sosed, ki potrebuje pomoč na drugi strani meje. Prepričanje namreč, da moramo meje, sploh meje v glavah, odstranjevati, je še kako prisotna pri vseh, ki vsako leto ob 10. oktobru s skepso opazujejo dogajanja okoli tega posebnega koroškega praznika.

Zdi se, kot bi nekateri obtičali v vihravih časovnih obdobjih zadnjega stoletja in bi jih zgodovina ničesar ne naučila. Govori so agresivni, korakanje zastrašujoče podobno najtemnejšim obdobjem polpretekle zgodovine. Vsako leto pa ista slika, vsako leto isti ceremonial!

Ob tem smo vsi tisti, ki gledamo ta dan diferncirano, ki skušamo ocenjevati zgodovinski prispevek obeh narodnih skupnosti v deželi k izzidu plebiscita objektivno, dostikrat nemočni. Ne uspe nam doseči drugačno obeležje proslavljanja tega dogodka. Občin, ki svoje slavje ob 10. oktobru organizirajo v obeh deželnih jezikih je bilo pred leti že več. Kot da bi se drugi , manjši jezik ne smel javno slišati in videti, nekateri skušajo uveljavljati vsaj na ta dan »enojezično Koroško«, to pa čeprav kolikortoliko razgledani ljudje vedo, da je prihodnost v naših krajih lahko samo dvo in večjezična. Samo jezikovna kompetenca bo zagotovila mladini zaposlitev in regiji pozitiven gospodarski razvoj, to pa neglede na to, kaj bodo pri prihodnjih praznovanjih 10. oktobra govorili in mislili koroški brambovci!

Enotna lista je 11.10. organizirala dobrodelni koncert za žrtve poplav v sosednji Sloveniji. Simbolika tega izjemnega koncerta je bila močna: pomoč ne pozna meja, ne narodnih ne državnih. Prepričan sem, če bi se kaj podobnega dogodilo v naših krajih, da nam bi takoj priskočili na pomoč tudi sosedje iz Slovenije. To je 10. oktober, kot ga razumemo v Enotni listi.

KOMMENTARE

Name (Vorname und Nachname): E-Mail: Kommentar:

Sicherheitscode:
Bitte den Sicherheitscode eingeben: