Novo sožitje?

Leto po KOMPROMISU !

Minulo je več kot leto od podpisa "MEMORANDUMA" in rešitve dvojezične topografije. Mnogi v teh dneh bilancirajo, nekateri celo objavljajo knjige, spet tretji pa iščejo dlakice v juhi.

Kakšna je torej moja ocena stanja, leto potem? Obisk ob odprtju "20. Kulturnega tedna koroških Slovencev" včeraj v Vrbi je bil izjemno dober. Direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl mi je dejal, da je razstava o izseljevanju koroških Slovencev najbolj obiskana razstava sploh, odkar je direktor deželnega arhiva. Tudi sicer se zdi, kot bi se sprostile strasti in postaja vse, kar je v povezavi s koroškimi Slovenci zanimivo in moderno. Vzdušje med ljudmi po vaseh je dobro, precej boljše kot je bilo še pred KOMPROMISOM.

Osebno sem s tem razvojem zadovoljen. To je za jezik in kulturo, pa tudi za razvoj naše regije izrednega pomena. Konfliktna politika, kot so jo nekateri vodili, tudi v naših vrstah, skozi desetletja, je asimilacijo le še pospešila. V konfliktu, to je znano, nastrada vselej šibkejši.

Publikacija "Leto kasneje", ki sta jo uredila Karl Hren in Martin Pandel, je zanimivo čtivo in tudi soliden prikaz situacije leto po rešitvi, to pa predvsem iz interdisciplinarnega in nekoliko bolj znanstvenega vidika. Škoda se mi pa zdi, da do besede v knjigi ne pridejo npr. tudi Marjan Sturm, Bernard Sadovnik in predstavnik EL, kar bi zaokrožilo notranjeslovenski pogled na stanje leto po kompromisu.

Osebno občutim pozitivno spremembo vzdušja vsepovsod kjer se pojavljam kot funkcionar EL ali tudi kot pevec v Kvintetu bratov Smrtnik. Mnogi, ki so se še pred leti borili proti slovenščini, jo danes sprejemajo kot važen del SKUPNE Koroške. Prepričan sem, da bo samo v pridobivanju zaveznikov ter tudi v zmožnosti za pametne kompromise, možno poiskati rešitve še za druga odprta vprašanja narodne skupnosti. Vsem tistim pa, ki so izbrali pot kritiziranja in jamranja, pa lahko samo rečem, da se s tem še nikoli ni rešil kak problem! Kvečjemu nastanejo novi.

KOMENTARJI