Mediji

Quo vadis “Novice” ?

Vprašanje, kako bo šlo naprej v zvezi s slovenskim tednikom "Novice", je utemeljeno. Že dalj časa se govori o finančnih težavah časopisa in sliši o očitni "bitki" trenutnih lastnikov (NSKS in ZSO) za čim več vpliva na uredniško politiko. Že samo dejstvo, da se NSKS in ZSO skoraj tedensko poslužujeta pravice po lastni strani v časopisu, daje slutiti, da odgovorni v obeh organizacijah še niso kaj dosti slišali o neodvisnem novinarstvu. Najbrž bo držalo, da razen piscev teh strani domala nihče ne prebira več dolgih pamfletov, kdo je boljši, lepši in pametnejši, ki jih tedensko scedijo na papir glavni ideologi NSKS in ZSO. A problem ob vsem tem je, da se tako seveda časopisu povzroča precejšnja škoda. Kdo že rad posega po čtivu, za katerega se ve, da je naročeno ali kakorkoli drugače zrežirano. Uredniki so ob tem nedolžni, saj jih lastniška struktura sili v poročanje, ki je enkrat naklonjeno bolj eni, drugič pa drugi strani.

Sicer pa je dejstvo, da so se Novice kot medij kljub temu kar precej prijele. Število naročnikov konstantno raste in se o zadevah, ki so bile objavljene v Novicah govori tudi ob gostilniških omizjih. To je indic, da se jih bralci res poslužujejo, tudi taki, ki niso tako močno zasidrani v naših strukturah.

Zato se osebno zavzemam za krepitev časopisa Novice in za neodvisnost le tega. Samo tako se bodo lahko uveljavljali koncepti, ki so dobri in imajo podporo ljudi. Prepričan sem, da jih bodo novinarji, ki so zavezani novinarski etiki, tudi podprli. Kot prvi korak bo potrebno razširiti ali povsem spremeniti lastniško strukturo Novic. Lahko v obliki, kot je to v veljavi pri "Primorskem dnevniku" (glej spodaj) ali tudi tako, da se kot lastniki uveljavijo vse štiri politične strukture, obe krovni kulturni organizaciji, Gospodarska zveza, Športna zveza in Združenje mladinskih organizacij. Se pa strinjam tudi, da mora imeti Slovenija, ki daje glavni delež finančnih sredstev, v takem telesu ustrezno težo.

Objavljam opis modela lastništva, ki je v veljavi pri "Primorskem dnevniku":

Zadruga Primorski dnevnik je nastala kot izraz množične volje Slovencev v Italiji, da ohranijo svoj časopis, ko mu je v letu 1997, po hudi krizi, ki je sledila propadu Tržaške kreditne banke, grozila ukinitev. Prvič v povojni zgodovini so načrt o zadrugi podprle vse slovenske komponente Slovencev v Italiji, stekla je množična akcija včlanjevanja, ki je bila stvaren dokaz velike navezanosti ljudi na svoj časopis. Množična zadruga bralcev in naročnikov, ki šteje krepko preko dvatisoč članov, je tako postala dejanski lastnik časopisa, njegovo upravljanje pa je zadruga zaupala založniškemu podjetju DZP - PRAE.

Zadruga Primorski dnevnik je edini lastnik založniške družbe DZP - PRAE in lastnik glave Primorski dnevnik, ki jo DZP - PRAE upravlja na podlagi najemniške pogodbe. Glavna značlinost zadruge je, da odraža lastništvo, ki je porazdeljeno med vse člane, članstvo pa je odprto vsem pripadnikom slovenske manjšine. Število članov je neomejeno, pravila delovanja zadruge pa določa statut, v katerem so navedeni tudi postopki za sprejemanje novih članov. Zadruga ima vsako leto občni zbor, na katerem ob predsedniškem poročilu o delovanju objavi tudi bilanco. Predsednik, upravni svet in nazdorni odbor zadruge se volijo na občnem zboru vsake tri leta.

Namen in cilji zadruge so navedeni v statutu, glavni razlog njenega obstoja pa je zagotavljanje pogojev za redno izhajanje Primorskega dnevnika in jamstvo za pluralnost informacije, ki mora temeljiti na profesionalnosti. Upravni svet zadruge ima politično-institucionalno funkcijo in določa glavne smernice upravljanja časopisa, založniško podjetje DZP - PRAE in Zadruga Primorski dnevnik pa skupaj obravnavata vsa vprašanja, ki so ključnega pomena za obstoj in razvoj časopisa.

KOMMENTARE

V doloceni meri imate prav ga. Micka. Zakaj sem pisal, da naj gredo v stečaj: če so poslovodji ali kdorkoli je odgovoren pri Novicah kriv(i) za v tem primeru negativno finančno situacijo, potem morajo ti s privatnim imetjem kriti izgubo. Če bi do tega prišlo, da odgovornim to grozi, potem bi, po mojem, ravno te osebe gotovo imele naenkrat željo, da se gleda, da so kompetentne osebe pri časopisu in se potem upajmo da tudi neha vmešavanje osrednjih organizacij v delo novinarjev. Časopis naj bi bil neodvisen in ne neke vrste strankarski časopis za lastnika NSKS in ZSO. Da pa - tudi če se profesionalno dela - tak časopis za tako majhno skupino potencialnih bralcev oz. kupcev ne more z dobičkom in brez podpor izdajati je pa tudi jasno.

Da so podpore za Novice iz Avstrije tako skromne, kot to g. Habernik piše, ima pa najbrš ta vzrok, da urad kanzlerja pri podporah za manjšine firme ne podpira in Novice so GesmbH kot to piše. Hrvatske Novine npr. so kot društvo urejene oz. jih društvo izda, če sem to iz enega starega poročila o uporabi sredstev urada zveznega kanzlerja za manjšine pravilno razumel. Kar se res lahko kritizira je, da so pogoji za prejem deželne podpore za časopise ostrejši kot pa za zvezno podporo (kjer imajo celo izjemo za medije manjsin). Tu se naj bi naši zastopniki potrudili, da dosežejo spremembo, ker nima pomena, da bi Novicam omogočili podpore od urada zveznega kanzlerja, ki se že leta niso povečale in bi s tem zlo verjetno kulturnim društvam zmanjšali njihov delež.

04.02.2010 20:48 | Noname

Dragi Vladimir!
Dovoli, da dam sem tudi svoj komentar:

Uhh, naše Novice!?

Pred leti je bil skrajni čas, da je nastal iz Našega Tednika in Slovenskega Vestnika skupni tednik Novice. Med Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij se je tedaj porajalo dobro sodelovanje. V takem smislu je bila napisana tudi družabniška pogodba med partnerjema za novo Slomedio GesmbH, kjer sta oba prevzela po 50% deleža (financirala slovenska vlada) in razdelila delovna področja med dvema poslovodjema preko sindikalne pogodbe. Zagotovila sta si tudi življenjsko denarno pomoč slovenske vlade. S tem naj bi napočila zlata doba našega novinarstva. Vsi pogoji so bili dani.

Toda, glej ga zlodeja! Pri Narodnem svetu so prišli na krmilo drugi ljudje, ki so žalovali za Našim Tednikom in jim Novice niso bile po volji. Intervenirali so v Sloveniji in je nato zaradi koroških prerekanj Slovenska vlada prvi dve leti poslala nekaj manj denarja. Nastali so problemi pri vodenju Slomedie, ki so dosegli višek konec lanskega leta in se nadaljujejo še letos. Narodni svet jih v novoletni poslanici imenuje »reforme«.

Koroški Slovenci imamo zdaj dva tednika z naklado po okoli 3 tisoč izvodov. Kakih 10-15 % naročnikov naročnine ne plačuje redno. Tednik Nedelja ima najbrž isti denarni problem, ki pa ga pokriva škofija iz cerkvenega davka. Cerkveni list pa ne more nadomestiti političnega, gospodarskega in kulturno-športnega tednika, četudi je njegova vsebina in oblika na zavidljivi ravni in res skrbi za lepo slovenščino.

Če beremo Novice in za posamično številko plačamo 90 centov, potem moramo vedeti, da slovenska vlada k temu primakne še € 2,50 (skupno 380.000 evrov letno), sicer bi Novice ne mogle izhajati.
Pripravljena pa je plačati še nekaj več, če bi bilo potrebno. Avstrijski prispevek je neznaten in bi se morali bolj potruditi, da bi dobili večino sredstev iz tega vira.
Nadaljevanje komentarja na http://www.skupnost.at

Joza Habernik

04.02.2010 17:55 | Joza Habernik

Zelo me veseli, da je moj blog postal kar močna diskusijska platforma. To je tudi namen bloga.
Prosil bi pa le, da pri diskusijskih posegih ostanete stvarni in se po možnosti podpišete z vašim imenom.
Lp.

04.02.2010 15:01 | Vladi

Po vašem naj Novice torej grejo v stečaj. In kaj potem? Nov časopis? Po možnosti s subvencijami iz Slovenije?

Preprosto je iskati krivdo pri tistemu, ki te krmi. Pošteno pa bi bilo, da se ljudem, ki že desetletja izkoriščajo radodarnost Slovenije, reče kaj si res o njih mislimo.

Iskrenost pač na žalost ni koroška značilnost.

04.02.2010 13:21 | MIcka

"Slovenija pa naj še naprej plačuje za te budale!?"

"Slovenija" očitno hoče, da gre tako naprej, ker bi že dostikrat imeli možnost pozitivno vplivati. Se ni treba v interno dogajanje vmešavati. Čisto enostavno bi se držali predpisa, da s se s podporami ne sme dolgove plačevati in problem se sam od sebe reši. Ali grejo v konkurs ali pa upoštevajo mnenje tega, ki jih v glavnem krmi z denarjem, tako enostavno bi lahko bilo, če bi hoteli. Ampak raje tem črtajo denar, ki konstruktivno delajo za narod in ki res delajo, večinoma celo brezplačno: na podeželju v raznih društvih in tudi pri občinskih frakcijah EL in deželne EL.

04.02.2010 13:04 | Noname

Samoproglašeni politični zastopniki se naj nehajo vmešavati, izkoriščati in uničevati Novice. V redakcijo naj posadijo novinarje, ne pa sorodnike, prijatelje, itd.
Mlinarjeva in Sturm sta kot vodji Slomedia na napačnem mestu. Oba nista kvalificirana za to delo. Dajte možnost ljudem, ki vejo, kako se dela časopis. Isto je na slovenskem sporedu. Tam ne sprašujejo po kvalifikaciji, ampak po priimku. Slovenija pa naj še naprej plačuje za te budale!?

04.02.2010 11:55 | MIcka