Družabnost

Praznovanje obletnice mature na slovenski obali

Skoraj ne bi mogel verjeti, a je vendarle res: od moje mature je medtem minulo že 25 let! Takrat "legendarni" 8. b razred Slovenske gimnazije pa se je za proslavljanje tega jubileja srečal od preteklega petka do danes (nedelje) v Portorožu. Bilo je prijetno po daljšem premoru - srečavamo se vsakih pet let - spet preživeti nekaj časa s skupino bivših sošolk in sošolcev. Seveda smo se v hvaležnosti spomnili tudi dveh naših kolegov, ki žal nista več med nami.

Prevladovalo pa je sproščeno kramljanje in veselo druženje. Od skupno 24 kolikor nas je nastopilo na maturi leta 1985, jih je v Portorož pripotovalo 15, nekateri tudi od zelo daleč; tri bivše sošolke npr. so prišle kar iz daljnega Dunaja.

Spomine na čas v šoli in tudi v domovih smo obudili bolj iz humorističnega vidika. Saj lahko rečemo, da smo v zelo dobri razredni skupnosti doživeli marsikaj fletnega in zanimivega. Bili smo dokaj kritičen razred, ki ni sprejemal vsega brez komentarja. Razrednik prof. Jože Wakounig in ostali profesorji niso imeli vedno lahkega dela z nami, a kljub temu mislim, da so v naš razred prihajali radi. Morda tudi zato, ker smo bili vedno dobri za kako bolj ali manj prijetno presenečenje.

Tudi v poklicih se absolventi 8. b razreda, letnik 1985, uveljavljajo uspešno: imamo v naših vrstah zdravnico, dve veterinarki, več gospodarstvenikov, pravnika, psihoterapevta, učitelje različnih smeri, in še bi lahko našteval. Kar me še posebej veseli, je to, da sta dve sošolki, ki živita v oddaljenem Dunaju, materinščino tudi v tistem okolišu posredovali svojim otrokom naprej. En dokaz več, da je marsikdaj zelo spolitizirana šolska klop glede tega bila zelo dobra popotnica v življenje.

Prišli smo skupaj in zdelo se je, kot bi ne bilo vmes teh 25 let. Lahko le ugotovim, da sem vesel, da sem bil 8 let en člen te pestre in dinamične šolske "ekipe". Hvala Tomiju, Martini in Andreji za skrbno organizacijo teh prijetnih druženj.

KOMMENTARE