Uvodnik za mesečnik "Moja Slovenija"

Pomagajmo razvijati zmagovite formule!

Za februarsko številko mesečnika "Moja Slovenija", to je osrednja revija za Slovence zunaj meja Republike Slovenije, sem bil naprošen, da napišem komentar, ki ga na tej strani objavljam v celoti. Ko vstopamo v novo desetletje, mi daje misliti, z ozirom na situacijo koroških Slovencev, predvsem sledeče: teme aktualnih diskusij in naslovnice časopisov kadar gre za manjšinsko vprašanje, ostajajo že desetletja podobne: »neuspešna borba za dvojezične napise«, »Slovenci še vedno brez poslanca v deželnem zboru«, »znanje slovenščine otrok, kljub visokim prijavam, slabo«, »Glasbena šola v težavah«, »asimilacija napreduje«, »gospodarska moč dvojezičnega ozemlja pod deželnim povprečejem«.

Lahko bi iz tega seznama odprtih točk sklepal, da manjšinska politika Avstrije, posledično pa tudi Slovenije zadnjih desetletji, ni bila bog ve kako uspešna. Pre malo je naslovnic, ki bi nakazovale pozitivne premike in uspehe. Če pa se lahko veselimo kdaj tudi uspehov, so to največkrat zadeve, ki smo si jih sami priborili: omenim lahko zelo kvalitetno kulturno ponudbo društev in organizacij, zelo dobro delo občinskih odbornikov naših neodvisnih list, športne uspehe, kvalitetno delo privatnih otroških vrtcev, poklicni uspehi posameznikov in privatnih gospodarstvenikov, ....

Vsesplošno gledano pa je vendarle tako, da so se okoliščine našega bivanja na Koroškem in z njimi baza za pogostejše in večje uspehe naše skupnosti, le precej izboljšali. Ni več totalitarnega režima v naši soseščini, slovenščina kot evropski jezik pridobiva na pomenu tudi kot jezik gospodarstva, predsodki do Slovencev postajajo manj opazni ali pa sploh izginjajo. Prav v teh okoliščinah bi nam moralo uspeti, skupno z odgovornimi v Republiki Sloveniji, da razvijemo strategijo, ki bi najbolj boleč pojav, namreč slej ko prej rastočo asimilacijo, uspela zaustaviti.

Osebno sem prepričan, da bi morali napeti vse sile, da izboljšamo imidž in javno sliko naše narodne skupnosti. Škoda je, da se prepogosto prezentiramo kot skupinica skreganih ljudi, ki vlečejo vsak v neko drugo smer. Ta slika je v marsičem krivična, saj se v vaseh in občinah dvojezičnega ozemlja ta skreganost ne odraža. Je pa to problem zastarelih organizacijskih struktur v Celovcu, ki so relikt ideološke »hladne vojne«. Menim, da ima tudi Slovenija pri preseganju teh delitev v zamejskih skupnostih svojo odgovornost, kočno so se v povojnem obodbju te ideološke delitve »importirale« v zamejstvo iz bivše Jugoslavije.

Zaključujem optimistično, saj je izvolitev Franca – Jožefa Smrtnika za prvega župana na Koroškem, ki se brez pridržkov priznava k slovenski narodni skupnosti, kazatelj, da uživajo osebnosti iz naših vrst velik ugled daleč preko meja lastne skupnosti. Ta uspeh je brez dvoma zgodovinski tudi zaradi tega, ker pomaga uveljavljati miselnost, da je biti Slovenec lahko zmagovita formula. Nismo vedno šibkejši, poraženi ali teptani, smo lahko tudi ZMAGOVALCI. Pomagajmo skupno, da nam bo uspelo razviti še več zmagovitih formul za ohranitev in razcvet slovenstva v zamejstvu.

Vladimir Smrtnik
Lahko mi pišete na: .(Javascript muss aktiviert sein, um diese E-Mail-Adresse zu sehen)

KOMMENTARE