Intervju za slovenski tednik "Novice" od 20.05.2011

“Oddal bom listič, ker ne želim prepuščati terena skrajnežem”

Z glavnim uzrednikom Novic, Silvom Kumrom, sem se pogovarjal o aktualnih političnih vprašanjih - predvsem v zvezi s kompromisom o dvojezičnih tablah - o vlogi EL na občinski in deželni ravni ter še o marsičem drugem. Intervju objavljam na tej strani v celoti. Kakšno je v luči razprave o topografiji trenutno ozračje po občinah?

Smrtnik: Imam vtis, da si velika večina želi rešitve odprtega vprašanja dvojezične topografije. Ljudje iz obeh narodnih skupnosti so pripravljeni popiti tudi nekaj grenkega pelina, da bi se zadeva končno le nekako zaključila.

Kaj vam poročajo odborniki EL?

Seveda so tudi med našimi odborniki precejšnje, predvsem regionalne razlike v oceni predloženega kompromisa. Slišim kritične pripombe ravno tako kot dokaj pozitivne ocene predložene rešitve.

V katerih občinah so največji problemi?

Seveda so najbolj kritični v Dobrli vasi in v Škocijanu. To je tudi razumljivo, saj je ureditev uradnega jezika v teh dveh očinah poseben pravni absurd. Zelo upam, da se bo to dalo v parlamentarni proceduri še popraviti. Slišim pa nekaj pripomb tudi iz Hodiš, kjer je povsem nerazumljivo izpadla edina predvidena dvojezična tabla.

Ali ste osebno zadovoljni s sprejetim kompromisom?

Poglejte, seveda bi si želel znatno več. Vendar logika avstrijske manjšinske politike nam nikoli ni bila naklonjena. Tudi v obdobjih absolutnih večin socialnih demokratov ne. Kritike tega kompromisa samo vprašam: kaj je alternativa? Če se sedaj zadeva še prepreči, se nam utegne zgoditi, da se bomo v treh ali štirih letih morali pogajati z zvezno vlado, v kateri bo imel odločilno besedo morda celo Strache. Kdo naj verjame v to, da bo kompromis potem boljši? Južnotirolski deželni glavar Durnwalder mi je nekoč rekel, to kar v pogajanjih iztržiš, vzami in spravi čim prej pod streho. Dosegli seveda nismo maksimuma, a je pa vsekakor precejšen napredek do manjšinske zakonodaje iz leta 1976/77.

Kaj svetujete ljudem glede povpraševanja o napisih?

Mislim, da ljudje glede tega ne rabijo kakih posebnih navodil. Prepričan sem, da bodo odločali odgovorno. EL je večkrat opozarjala na nesmisel takega povpraševanja in na nepotrebne stroške ki jih povzroča. Zadeve nismo uspeli preprečiti. Osebno v tem povpraševanju vidim predvsem nevarnost, da bodo nekateri ob negativnem izidu skušali prek »stranskih vrat« še preprečiti rešitev. Zato bom sam oddal listič in nakrižal DA, ker ne želim pomagati tistim na skrajni desnici, ki rabijo odprto vprašanje dvojezičnih tabel za svoje politično preživetje.

Kakšne teme bodo sledile ?

Dela bo dosti tudi v primeru, da se ta zadeva sedaj reši. Posvetiti se bomo zelo hitro morali vprašanjem kot je jezikovna kompetenca mladine, šolstvu in predšolski vzgoji. Prav tako pa gospodarskim in socialnim vprašanjem ter narediti vse, da bomo uspeli naše ljudi zadržati v naših krajih. Nenazadnje je odseljevanje predvsem mlajše generacije v mestne centre izredno velik problem narodne skupnosti.

EL ima v koroški zvezi občin višji status in težo, kot sicer v trenutni deželni politiki. Kako to?

Dejsto je, da se EL na ravni občin razvija v zelo resno politično alternativo. Na tem nivoju še nikdar nismo bili tako močni in prepoznavni kot sedaj. Predvsem z izvolitvijo prvega župana smo pridobili na teži. Bomo pa morali v marsičem spremeniti nekatere miselne vzorce iz preteklosti: ne smemo biti samo kritična opozicija, ki je proti nečemu, moramo biti tudi politična opcija, ki sooblikuje, ki vnaša ideje, ki daje ton razvoju v našem programskem smislu. Prepričan sem, da bo okrepitev na občinski ravni prej ali slej ojačila našo pozicijo tudi na deželni ravni. Zdravo drevo raste iz močnih korenin od spodaj navzgor in ne obratno.

Novembra so na sporedu kmečkozborske volitve. Kako bo EL pomagala SJK?

Te volitve so za naše gibanje velikega pomena. SJK brani dva mandata v deželni kmetijski zbornici. Uspešno delo SJK zadnjih 10, 20 let pa je vsekakor razlog za optimizem. Uspelo je marsikaj in pomembno je, da se z glasom za SJK na volitvah pridobljeno ohrani in še nadgradi. EL bo seveda organizacijsko in po naših močeh tudi finančno podprla ta volilni boj.

Delež dohodkov (Ertragsanteile) se za podeželjske občine iz leta v leto manjšajo. Kako bodo občine lahko opravljaje v prihodnje vse svoje naloge, če manjka denarja.

O teh vprašanjih se bo v naslednjih mesecih bavil poseben deželni občinski konvent, v katerem enakopravno sodeluje tudi EL. Naše sodelovanje v tem gremiju pomeni tudi, da bomo zelo jasno povzdignili naš glas proti vsem načrtom združevanja občin in centralizacije. Smiselno pa je iskati sinergije med občinami. Koristna bi bila tudi upravna reforma, ki bi omehčala prekipelo birokracijo. Dajatve v deželne in zvezne finančne piskre s strani občin pa bo treba bistveno znižati, če hočemo občine spet voditi iz finančne zagate.

Zelo dolgo je trajalo, da so obmejne občine začele vidno profitirati od odprtja meja. Pliberk in Dobrla vas sta med njimi. Zakaj gre ta razvoj tako počasi?

Šele s prvim majem se je meja dokončno odprla tudi za prosti pretok storitev in delovne sile. To je pomembna oljašava za prekomejno gospodarsko sodelovanje. Prepričan sem, da bo sedaj marsikaj šlo hitreje in upam tudi, da bo prišlo do vidnejših slovenskih gospodarskih vlaganj v našem prostoru.

Kako vidite delovanje deželnega glavarja, ki vedno spet poudarja, da je več napravil za južno Koročko, kot vsi ostali pred njim?

Poglejte, politiki se radi hvalijo. To ni nič nenavadnega. Objektivno gledano pa je treba priznati, da se Dörfler trudi za ta naš južnokoroški prostor. In spet objektivno gledano lahko rečem, da je za ta prostor dejansko napravil več kot njegovi predhodniki. A vsi vemo tudi, da to ni bilo posebej težko. Saj so našo regijo, in to je bivši deželni glavar Wagner priznal nekoč kar na glas, iz političnih razlogov zapostavljali skozi desetletja. V zadnjih letih pa se je nekaj pomebnih korakov v pravo smer vendarle naredilo.

Zakaj naj bi ostal mlad človek na južnem Koroškem oz. zakaj se naj bi se vrnil mlad človek po študiju v domovino. Kaj bi mu lahko ponudili in povedali?

Lahko samo vsakemu mlademu rojaku - študentu položim na srce, da se naj vrne domov, če je le mogoče. Tudi sam tega do danes nisem nikoli obžaloval. Ta regija, torej regija na stičišču treh kultur, je regija z velikim potencialom. Lahko bi celo rekel, je regija ki bo šele prav zaživela. To pa tedaj, ko bodo padle še zadnje meje v glavah. Sooblikovati tako regijo, ki je povrhu še naša domovina, je vsekakor zanimiv izziv.

Hvala zapogovor

KOMMENTARE