Dvojezična topografija

Je “Kompromis” napredek v primerjavi z zakonodajo iz leta 1976/77?

Osnutek nove manjšinske zakonodaje, ki temelji na "memorandumu" od 26.04.2011, je na mizi. Sedaj so na potezi dunajski parlamentarci, ki bodo najverjetneje tik pred parlamentarnimi počitnicami odločali o tem osnutku. Po prvem okvirnem pregledu osnutka lahko zapišem, da je na mizi v bistvu to, kar je že znano in kar je tudi del "kompromisa" od 26.04.2011, ki so ga podpisali predsedniki vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Jasno je, da večjih sprememb tudi parlamentarna procedura ne bo več prinesla.

Kaj so torej bistvene spremembe v primerjavi do Zakona o narodnih skupinah iz leta 1976/77:

1.) 164 krajev dobi dvojezično tablo; zakon iz leta 1976, z uredbo iz leta 1977, jih je predvideval 91.

2.) Predvideni so kažipoti iz teh 164 krajev v vse kraje, ki so omenjeni v prilogi (Anlage) kot kraji z dvojezično oznako.

3.) Pristojni organi so zadolženi, da brez nepotrebnega zavlačevanja postavijo vse predvidene dvojezične table in kažipote. To je važen napredek, kajti vemo, da se npr. zakon iz leta 1976/77 niti do danes še ni v celoti izvršil.

4.) V ti. razlagah (Erläuterungen) se najdejo tudi interpretacije topografije, ki niso v skladu s tem, kar o teh zadevah pravi stroka. Tako npr. se omenja, da napisi na javnih poslopjih, v krajevnih kartah ali oznake pešpoti niso napisi topografske narave kot jih razume zakon. Dodaja pa se, da imajo seveda občine možnost, v skladu z občinsko avtonomijo, da postavijo dvojezične napise, ki niso navedeni v listi 164 krajevnih imen, če tu gre za oznake manjših krajev, ki nimajo table z modrim robom (Ortschaftsbezeichnungen) ali če gre za druge oznake v občini. S tem v zvezi se omenja tudi državno ciljno določilo (Staatszielbestimmung) za zaščito jezikovne in kulturne raznolikosti. Navaja se, da se Avstrija k tej raznolikosti priznava in jo smatra kot vredno podpore in zaščite. To seveda pomeni, da bo v prihodnosti zelo veliko odviselo od vzdušja po občinah, kako se bo ravnalo s tem delom predloženega zakonskega osnutka.

5.) Na področju uradnega jezika buri duhove predvsem ureditev, ki se je sprejela za občini Dobrla vas in Škocijan. Tam so samo občani iz posameznih vasi upravičeni do uporabe slovenščine kot uradni jezik, ne pa vsi občani. To je absurd posebne vrste, ki ga bodo zapisali celo v ustavo. Ne smemo pa pozabiti, da v uredbi o uradnem jeziku iz leta 1977 občini Dobrla vas in Škocijan sploh nista omenjeni. Torej, tudi ta absurdna rešitev tega vprašanja za ti dve občini, je napredek v primerjavi do zakonodaje iz leta 1976/77.

To je le okvirni pregled najvažnejših točk iz predloženega osnutka, ki ob vsej kritičnosti do le tega, ne sme zamegljiti dejstva, da je v primerjavi do zakonodaje iz leta 1976/77, uspelo narediti korak naprej. Pri tem pa ne omenjam točk iz spremnega paketa, ki je prav tako za nekatere naše institucije eksistencialnega pomena.

KOMMENTARE

Zelo dobra analiza trenutne situacije.
Omenil bi že predvideni dialoški forum za razvoj dvojezičnega ozemlja na Koroškem, pri katerem bodo sodelovali merodajni politični in gospodarski faktorji.
Kje naj bi bilo poslabšanje nasproti ureditvi 76/77 ne vem. Izboljšanje je že v tem, da bodo zdaj postavili manjkajoče dvojezične napise in smerokaze. Na primer od ljubeljske ceste proti Slovenjemu Plajberku, v prejšnji radiški občini in še kje drugje (ne vem, kje povsod še manjkajo). V novem zakonu bo zapisano, da nikjer ne sme priti do poslabšanja obstoječega stanja.
Zaradi sporazma bo tudi akceptanca dvojezičnih napisov večja in vzdušje se bo izboljšalo. To pa je potrebno za ohranitev slovenskega jezika na Koroškem. Samo table, znotraj katerih bo umrl slovenski jezik, nimajo pomena.
Kompromis je takšen, da boli oba ali pa je nastopila za oba tako imenovane win-win situacija.
Če berem naše časopisi in poslučam komentarje, pa še vedno jamramo, tarnamo, objokujemo, se čutimo poražene in opeharjene, rotimo pravico za nas, smo ob zid pritisnjeni, smo prisiljeni in tako dalje. Malo pa se bomo morali tudi mi spremeniti, drugače ne bo šlo. Slabe izkušnje v preteklosti so sicer vzrok nezaupljivosti, kljub temu brez gotovega zaupanja ne bo šlo.
Joza Habernik, Rikarja vas, član slovenske pogajalske skupine

19.05.2011 17:37 | Joza habernik

Za vse tiste občine, kjer je že veljala ureditev 76/77 je ureditev kot zgoraj opisana slabša od stare.

19.05.2011 16:42 | opazovaletz