Jubilejna praznovanja

Avstrijska reklama za plebiscit 1920 je bila dvojezična!

Direktor deželnega arhiva dr. Wilhelm Wadl je v predavanju pretekli ponedeljek v Šmihelu med drugim tudi povedal, da je celotna reklama avstrijskih oblasti za plebicit 10.10.1920 bila dosledno dvojezična. Znano je tudi dejstvo, da je vsak drugi glas za Avstrijo prišel iz vrst slovenskogovorečih. Kmalu po plebiscitu, pa so oblasti začele zgodovinska dejstva interpretirati po svoje. Hoteli so prikazati Slovence kot tiste, ki so že takrat obrnili domovini hrbet. 10. oktober pa je vse bolj postajal dan praznovanja "zmage v nemški noči".

Zelo težko je bilo vsa leta uveljavljati prisotnost slovenščine pri teh slavjih. Kratkomalo ni bila zaželjena. Posamezne občine so se dolga leta trudile, da bi uveljavile lastna - dvojezična slavja. Najbolj konzekventno je to uspelo v Železni Kapli. Vsaj deloma tudi še v nekaterih drugih občinah. Vselej pa proti masivnemu odporu brambovcev in sorodnjih združenj.

Tudi Slovenci tozadevno nismo našli prave strategije. Leta 1990 se je odvijala v Šmarjeti v Rožu prva dvojezična oktobrska slavnost. S strani politike so bili navzoči takratni deželni glavar Haider, takratni župan Celovca Guggenberger in takratni predsednik NSKS Grilc. Bratje Smrtnik smo pevsko sooblikovali slavje, dvojezični žegen pa je podaril takratni župnik v Šmarjeti Ivan Olip. Vsi ki so sodelovali so bili tarča najostrejših napadov s strani ZSO.

To je samo en primer. Podobnih primerov je še več. Deviza nekaterih slovenskih predstavnikov je bila tedaj - bojkot teh prireditev, neglede na to, kako so vsebinsko in jezikovno zasnovane. Deviza spet drugih je še danes, bojkot za vsako ceno. Prepusti se naj 10. oktober še naprej samo eni strani, pa čeprav se ve, da je delež Slovencev za izid v korist Avstrije bil izdaten. Mislim pa, da je to napačna pot.

Vzdušje se vendarle spreminja. 10. oktober 2010 seveda še zdaleč ni tak, kot bi si ga želeli. A predvsem iz ust zgodovinarjev, tudi iz ust nekaterih politikov, prihajajo drugačni toni kot še pred petimi leti. Ne smemo biti naivni, štejejo seveda samo rezultati. To mora biti vsem jasno. A brez dobrega vzdušja, tako po občinah kot tudi v deželi, rezultatov še dalj časa ne bo.

Treba se je zahvaliti Rudiju Vouku za njegovo izredno pravno borbo. Ta je osnova vsega! Moramo pa vsi skupaj tudi pripravljati teren za dobro rešitev, ki bo trajna in spoštovana. Tu je dobrodošel vsak kamenček v dokončnem mozaiku. Zdi se, kot da se odpira neko okence. Morda pa bo skozi kako špranjo v koroško dušo končno le posijalo sonce.

KOMMENTARE

V redu je, da nekatere občine sodelujejo z dvojezično predstavitvijo. Še bolje bi bilo, če bi to naredile vse južnokoroške občine.Nikoli pa se ne omeni, da Sele kot še najbolj slovenska občina pri teh proslavaj nikoli niso sodelovale in bi se 10.oktobra letos, če bi sodelovale, tudi predstavile dvojezično.
Glede dvojezične proslave z Haiderjem v Šmarjeti pa kritika ni letela na proslavo samo, ampak na to, da so se eni hvalili, ker so sodelovali z Haiderjem, drugim pa naj to ne bi bilo dovoljeno, ja celo kolaboraterji naj bi bili!

Hvala Bogu, da so se končno vsi malo spametovali.

08.10.2010 10:51 | Joza Habernik