Login



MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

Državnozborske volitve

Prvi pogovor med predstavniki EL in poslanko Mlinarjevo

Prvi pogovor med predstavniki EL in poslanko Mlinarjevo

09.10.2013 - 12:57

Seje predsedstva EL minuli ponedeljek se je udeležila tudi novoizvoljena poslanka dr. Angelika Mlinar. Pogovor je potekal v zelo konstruktivnem vzdušju in je bil naravnan predvsem na možne oblike sodelovanja in medsebojne pomoči. O svojih predstavah je Angelika Mlinar spregovorila tudi za STA (Slovensko tiskovno agencijo). Ta pogovor objavljamo v celoti.

Novoizvoljena poslanka v avstrijskem parlamentu Angelika Mlinar je v pogovoru za STA spregovorila o politiki stranke Neos, na listi katere je bila kot prva koroška Slovenka izvoljena v parlament na Dunaju. Glede položaja koroških Slovencev je izpostavila, da bi manjšina potrebovala javnopravno skupno zastopstvo.

Kaj je botrovalo temu, da ste se začeli ukvarjati s politiko?


Zelo zgodaj sem se že ukvarjala s politiko. Koroški Slovenci in Slovenke smo zelo spolitizirani, tako da sem bila že v mladih letih politično aktivna. Prvi politični kontekst je bil, ko sem bila aktivna v katoliški mladini. To se čudno sliši, a pri nas je pravzaprav vse, kar počneš, do določene mere politično. Nato sem bila predsednica Mlade Enotne liste, po študiju pa asistentka evropskega poslanca iz vrst Liberalnega foruma. Koroški Slovenci smo imeli prek Enotne liste povezavo z Liberalnim forumom, ker je bil Karel Smolle takrat poslanec in sem bila v Evropskem parlamentu. To je bila prelomnica, ki mi je zasebno in poklicno spremenila pot, ker sem na podlagi tega potem tudi delala za Evropsko komisijo v Sloveniji v okviru širitve EU. Leta 2009 sem postala predsednica Liberalnega foruma. In zdaj sem imela možnost, da sem rehabilitirala stranko in jo znova spravila v državni zbor.

Nastopili ste na listi Neosa, nove politične stranke v Avstriji. Kakšen je njen temeljni program?

Program v bistvu temelji na liberalnem ozadju, tako družbeno liberalno kot tudi ekonomsko liberalno, to je osnovna usmeritev. V predvolilnem boju pa smo se osredotočili na dve glavni točki, reformo izobraževanja in pokojninsko reformo.

Kaj zagovarjate glede obeh reform?

Pri reformi izobraževanja je tako, da je Avstrija v zelo težavni situaciji, ker se že 30 let ni nič zgodilo na tem področju. Naša mladina je pod hudim pritiskom. Izobražujejo se v sistemu, ki ne ustreza več današnjemu standardu. Vse države se razvijajo, mi pa smo po študijah Pisa samo še pred Romunijo in Bolgarijo, ob tem da ti državi napredujeta, mi pa nazadujemo. Vsako leto imamo 27,5 odstotka mladih, ki končajo osnovno izobraževanje, pa ne znajo prav pisati, brati in računati in v današnjem času je to katastrofa. Tako da je to sistem, ki šepa na vseh koncih in krajih.

Naše načelo je jasno. Želimo veliko reformo, kot sta jo uspeli izvesti Švedska in Italija, da se ne osredotočamo samo na majhna vprašanja, celodnevna šola ali ne, ampak gre za to, da je šola avtonomna in da dobijo direktorji trojno avtonomijo - personalno, finančno in avtonomijo glede tega, kako dosežejo cilje v vsakem letniku. Cilji morajo biti določeni, to lahko določi država, kako se dosežejo, je pa čista individualna usmeritev šole.

Kar se tiče pokojninske reforme, pa avstrijski sistem temelji na računicah iz 60. let. Pričakovana življenjska doba naše generacije je 85-90 let, naše računice pa temeljijo na tem, da so ljudje upokojeni tri do pet let in to se ne izide več. Vsako leto gre tretjina letnega proračuna za pokojninske sklade, ki jih sofinanciramo, in za poplačilo dolgov, pa ne odplačujemo dolga, pač pa samo obresti. Generacija, mlajša od 50 let, je pod trojnim pritiskom. Ne dobi prave izobrazbe, se pravi, da ne dobi orodja za ustrezno življenje, da se pripravi na ustrezno poklicno pot, pokojnine jih bodo uničile in še obresti za dolgove. V Avstriji smo sicer v srečni situaciji, da je država načeloma stabilna, a to je posledica tega, da imamo velik delež malih in srednjih podjetij, čez 400.000, ki pa so pod hudim pritiskom in tu se mora nujno nekaj hitro spremeniti.

Mi zagovarjamo načelo "fleksi" pokojnine, da vsak točno ve, če gre v pokoj, kakšno pokojnino bo imel. Naš sistem ali pa tudi življenjska pot se je spremenila. Poleg tega, da postajamo čedalje starejši, imamo tudi druge možnosti preusmerjanja. Če imamo obdobja, ko bi lahko bili več z družino, bi si lahko vzeli npr. odmor za otroke ali za izobraževanje, kasneje pa se spet vključiš v delovni proces. V Avstriji je, drugače kot v Sloveniji, zelo nizek delež zaposlenih žensk (76 odstotkov), to pa tudi zato, ker je celoten državni sistem zelo patriarhalen in tradicionalen in imamo premalo otroške oskrbe. Logična zadeva, da kot mama ali poročena ženska zaslužiš s svojim delom, ni tako samoumevna, kot je to npr. v Sloveniji.

Po parlamentarnih volitvah se zdi, da bo v Avstriji na oblasti ostala velika koalicija, kanclerski položaj pa bo ostal v rokah Wernerja Faymanna. Boste sodelovali pri pogovorih o sestavi vlade? S katerimi strankami bi Neos lahko šel v morebitno koalicijo?

Prvi predpogovori potekajo, tudi mi pa izhajamo iz tega, da bomo dobili veliko koalicijo. Pogovarjamo se lahko s socialdemokrati, konservativci in Zelenimi, s svobodnjaki se koalicijsko ne moremo pogovarjati. Tudi Team Stronach je problematičen. Z njimi se niti FPÖ noče pogovarjati. Morebitna koalicija z eno veliko stranko, svobodnjaki in nami se ne izide.

Čemu se boste kot poslanka in pripadnica koroških Slovencev posvetili v parlamentu?

Na prvem srečanju poslanske skupine si bomo razdelili teme. Moje teme so bolj ali manj evropska politika, zunanja politika, politika manjšin in morda še kultura.

Kako bi ocenili razmere znotraj manjšine? Kaj menite o njeni organiziranosti ta trenutek?

Aktivno sem bila vključena v politiko koroških Slovencev kot generalna tajnica Narodnega sveta koroških Slovencev med letoma 2009-2010, jaz temu rečem v temnem času avstrijske Koroške. To je bilo politično gledano in zame osebno najbolj trdo obdobje. V ponedeljek sem imela sestanek Enotne liste, to je bil čisto uradno prvi sestanek z narodno skupnostjo.

Narodna skupnost je pred tem, ali se bomo dogovorili, da nam da zakonodajalec javnopravno skupno zastopstvo, ki bo temeljilo na zakonu. Potem ima narodna skupnost možnost, da se razvije in da se naprej ne organiziramo samo na ravni društev. Glede tega se bom poskušala dogovoriti tudi z odgovornimi v Sloveniji, da nas podprejo. Tako kot smo sedaj organizirani, je sistem 19. stoletja. Če se hočemo prestaviti v 21. stoletje, potrebujemo demokratično legitimno zastopstvo, ki bo tisti organ, ki se lahko z legitimnim mandatom pogovarja z večinskim narodom.

Kakšna je vaša ocena avstrijske manjšinske zakonodaje, ki je po ocenah nekaterih potrebna temeljite prenove? V kakšni smeri bi morale biti te spremembe?


Smo na tem, da pride do teh reform. Zaenkrat je videti tako, da je edino, kar nam uspeva kot narodni skupnosti, da preprečimo največje neumnosti. Smo pa daleč od tega, da bi lahko kreirali nekaj, kar bi doprineslo k avtonomiji in temu, da se lahko narodna skupnost sama vzpostavi in razcveti. Temelj je seveda 7. člen avstrijske državne pogodbe in temu se ne bomo odrekli nikoli, zakaj bi se, in tudi prosim Slovenijo, da se temu ne odreče.

Kaj pa odnos Avstrije in Slovenije do koroških Slovencev?

Avstrija ima do narodnih skupnosti zelo paternalističen pristop. Tako je pač v avstrijski zgodovini. Je zelo lojalna do Južnih Tirolcev, kar je tudi lepo in prav. Slovenija se do narodne skupnosti nikoli ni pozicionirala na enak način. In meni je bilo zaradi tega vedno žal in ko sem se imela priložnost pogovarjati s slovenskimi politiki, sem vedno poskušala povedati, da ne gre samo za narodno skupnost. Gre tudi za samopodobo države kot takšne. Resno te vzamejo samo, če se jasno postaviš na določena stališča. Želela bi si in upam, da bo Slovenija pridobila na samopodobi in se bo odločneje postavila za narodno skupnost.

Kako gledate na memorandum o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem? Kaj je z ostalimi odprtimi vprašanji, npr. slovenska glasbena šola?


To so le točke. Memoranduma niti ne želim dalje komentirati. V resnici je odveč, če izgubljam kakšno besedo. Tudi glasbena šola je samo ena točka. Kot rečeno, gre za širši in bolj jasen pristop narodne skupnosti. Ta že sama ve, kaj vse potrebuje, a onemogočiš vsak razvoj, če nimamo perspektive, če se tudi narodna skupnost ne legitimira in organizira, kot je to v večinskem narodu. Argument, da se morajo tri krovne organizacije nekaj dogovoriti, je popolnoma smešen. Mi smo vsi za pluralistično državo in družbo. Jaz tudi ne rečem, da se mora parlament v vsaki točki strinjati. Gre za to, da se dogovoriš za okvirne točke, a brez volitev in demokratične legitimnosti ne bo šlo, sicer imaš načelo deli in vladaj, česar smo vajeni vsa ta desetletja, in to uničuje čisto vsako samozavest in upanje.

Desetega oktobra bo obletnica koroškega plebiscita leta 1920. Kaj vam osebno pomeni ta obletnica, se boste udeležili letošnjih prireditev?

Ne. Bila pa sem povabljena. Nisem razumela, zakaj sem dobila vabilo. Novega deželnega glavarja Petra Kaiserja že dolgo poznam in kaže, da je pač povabil vse pomembne in manj pomembne dejavnike manjšine. Prireditve se ne bom udeležila. Če že hočemo imeti skupno prireditev, bi enkrat že rada slišala jasno opravičilo za vse zadeve, ki smo jih doživljali v zadnjih desetletjih. Brez zamere, tam ne bom polagala vencev. To enostavno ne gre.

Avstrija velja za državo, ki je doslej dobro prebrodila globalno gospodarsko krizo. Kje morda vidite težave in ali tudi Avstrija potrebuje reforme?

Spremeniti moramo sistem obdavčenja. Pritisk na mala in srednja podjetja, na ljudi, ki delajo ogromno, je enostavno prevelik. Naše delo je preveč obdavčeno, to bo privedlo do tega, da se tudi Avstrija gospodarsko ne bo več mogla tako uveljaviti kot doslej. To pomeni, da moramo reformirati našo upravo in celoten sistem, da si lahko privoščimo, da delo in podjetja manj obdavčimo.

Kako ocenjujete trenutne razmere v Sloveniji? Vse glasnejša so namigovanja, da bi država lahko potrebovala pomoč od zunaj?


V Sloveniji sem živela v letih od 1998 do 2009, ko sem se vrnila v Avstrijo. To so bili zelo lepi časi in zelo aktivni, pestri, polni entuziazma, vse je bilo možno. Slovenijo, Slovenke in Slovence sem doživljala kot zelo delaven in priden narod. V globalni krizi, ki je prizadela tudi Slovenijo, se je to malo porušilo, ta entuziazem se je malo izgubil. Verjamem, da se bodo ljudje pobrali. Kar je odločilno, je, da ljudje veliko delajo.

Kakšne pa so vaše izkušnje podjetnice v Sloveniji? Leta 2005 ste imeli svoje podjetje, Angelski keksi ...


To je bil projekt, ki sem si ga sama zamislila in tudi sama financirala. Odkrito povem, da sem to namerno naredila v Sloveniji in ne Avstriji, ker je bil birokratski pristop veliko manj kompliciran kot v Avstriji. Resen problem, ki pa ga ima Slovenija, in tisto, kar je dejansko treba rešiti, pa je načelo pravne države. To je bil velik problem, to se ni nikoli razčistilo in na žalost še vedno šepa.

Imeli smo veliko razpravo o tem, ko se je Slovenija vključila v EU. Ko pride do tega, da plačilna morala ne ustreza več, potrebuješ sistem, ki zagotovi, da se to relativno hitro reši. Sicer nastane frustracija, ki je nevarna tudi za demokracijo nasploh, ker ljudje potem iščejo druge poti. In to ni zdravo. V Avstriji je varneje, je pa res, da smo tudi mi imeli težave.

STA (mjl), G. B.