Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

Iz drugih medijev - 17.06.2008 - PRIMORSKI DNEVNIK

Potreba po skupnem zastopstvu vse večja tudi med rojaki v Italiji

17.06.2008 - 14:31

O predstavah, kako si predstavlja "Skupno zastopstvo" je za "Primorski dnevnik" spregovoril predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) dr. Drago Štoka. Izjave in predlogi so zanimivi, zato del tega intervjuja objavljamo tudi na tej strani:

»Ideja o Zvezi Slovencev je dobra, a težko uresničljiva in nepraktična«

TRST - Predlog Slovenske kulturno-gospodarske zveze o Zvezi Slovencev FJK je morda tudi pravilen, je pa težko uresničljiv in tudi nepraktičen. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka v tem intervjuju takole ocenjuje projekt druge krovne organizacije in tudi trenutne odnose med SSO in SKGZ.

Kako ocenjujete predlog SKGZ za ustanovitev Zveze Slovencev FJK?

Do letošnjih deželnih in vsedržavnih volitev je bilo pri nas ozračje kar nekam zadovoljivo, ne trdim pa, da je bilo optimalno. Tudi odnosi med SKGZ in SSO so bili objektivno gledano na dobrem nivoju.

Kaj pa se je zgodilo po volitvah?

Po letošnjih volitvah je prišlo na eni strani do veselja, na drugi do razočaranja. Smo pač v demokraciji in volitve prinašajo skoraj vselej določene novosti, ali je to komu všeč ali ne. Stvari bi šle najbrž normalno pot naprej kljub volilnim izidom, če se ne bi na volitvah nekaj temeljito spremenilo.

Kaj se je spremenilo?

Slovenska skupnost se je s svojim simbolom in strankarskim slovenskim programom po petnajstih letih zopet vrnila v deželni svet. Pokojni Mirko Špacapan je bil pred petimi leti izvoljen na t.i. predsedniškem seznamu, predstavnik Demokratske stranke pa je tokrat izpadel. Ta volilni rezultat je vnesel v nekatere zamejske kroge veliko nejevolje in nujno je bilo to nejevoljo delno usmeriti kam drugam.

Kaj ima s tem opravka Zveza Slovencev?

In tako se je na novo porodila že stara ideja o skupnem višjem predstavništvu, ki naj bi nas zastopalo pred političnimi, kulturnimi, ekonomskimi in drugimi silami. Tej na novo obdelani ideji oz. načrtu se je dalo ime Zveza, v njej naj bi bilo okrog 500 že izvoljenih predstavnikov, na raznih nivojih in organih, od Trsta do Trbiža. Zelo lepo in prav, a ideja je skrajno težko uresničljiva, izredno nepraktična, saj imamo volitve vsako leto in bi torej vsakokrat morali evidentirati nove predstavnike v Zvezi, kar bi bilo neuspešno sizifovo početje.

Predlog o ustanovitvi Zveze pa je sedaj obelodanjen..

Osebno mi je žal - govorim v imenu celotnega izvršnega odbora SSO - da nismo z drugo krovno organizacijo, to je SKGZ, ta predlog skupaj predebatirali in ga skupno dali potem dobro predelanega v premislek našim Ijudem. Če bi predlog prej temeljito preštudirali (tudi program je važen) in ga izdelali skupaj, bi bile stvari morda danes drugačne.

Namesto tega predloga je SSO zagovornik Narodnega sveta. Za kaj pravzaprav gre?

Ideja o Narodnem svetu ni v našem zamejskem prostoru nič novega. Če se ne motim, jo je kot prvi predlagal dr. Engelbert Besednjak v imenu SKSZ že kmalu po vojni, na začetku devetdesetih let je to idejo povzel Martin Brecelj, takratni deželni tajnik Slovenske skupnosti. Koncept je bil zelo enostaven.

Kakšen pa?

Po zgledu predvojne Edinosti zaorjimo v nove čase in ustanovimo oz. izvolimo Narodni svet Slovencev v Italiji, v katerem bi bili predstavniki neposredno izvoljeni na naših internih vsezamejskih volitvah in bi tako imeli polnopravni organ, ki bi nas zastopal pred vsemi oblastmi. Ta vrhovni organ ne bi bil samo neka zveza, ampak bi dejansko predstavljal celotno našo slovensko narodno skupnost in bi ko tak šel seveda tudi na vse volitve, vključno na državne parlamentarne volitve.

Se vam zdi to danes še aktualno?

Ta ideja je danes bolj aktualna kot kdajkoli prej, saj gremo novim evropskim izzivom naproti in bi enotno, povezano in skupno lahko odigrali v našem prostoru in v italijanski stvarnosti ter v novih evropskih razmerah veliko, celo odločilno vlogo. Bili bi ponosen subjekt, ki misli s svojo glavo tudi v političnem svetu naše družbe.

Rudi Pavšič v intervjuju za PD očita SSO neke vrste privilegiran odnos s Slovensko skupnostjo, ki naj bi imel kot posledico ošibitev odnosov med SSO in SKGZ. Kako odgovarjate na ta očitek?

Ne vem, če gre za očitek. Kakšen očitek pa naj bi bil, saj je SSO v svoji skoraj petintridesetletni zgodovini vedno imel pred očmi samostojno delovanje tudi v političnem svetu. Torej mora biti manjšina subjekt ne samo v kulturi in športu, v šolstvu in ekonomiji , v verskem in socialnem življenju, ampak tudi, in to zelo otipljivo, v politični areni. Če si zaveden Slovenec, moraš biti zaveden povsod, tudi v političnem svetu seveda.