MY ELNET
NAŠE OBČINE

AKTUALNO
05. dec 2022, Finkenstein / Bekštanj
Izšla je nova številka “EL-Info”
21. okt 2022, Zell / Sele
“Dovolj kreganja. Nutzen wir gemeinsam unser Potential!”
21. jan 2022, Zell / Sele
Želim po najboljših močeh delati za Sele
TERMINI
Trenuno ni terminov
POVEZAVE
Uradni jezik: slovenščina
EL za uradne tečaje za slovenske uradnike
30.06.2008 - 09:53
Nekatere občinske frakcije EL so domačemu občinskemu svetu predložile predlog o dokladi za uradnike, ki uradujejo tudi v slovenščini z argumentom, da gre za vrsto dodatnih kvalifikacij, za katere deželna odredba predvideva doklado (§ 23 Zakona o narodnih skupinah in ustreznih deželno- in plačnopravnih določil).
Enotna lista je posredovala vodji deželne upravne akademije dir. Simonu Korenjaku predlog.
V tej zvezi in v zvezi s slovensko uradujočimi uradniki na uradih, kjer je pripuščena slovenščina kot uradni jezik (glej tudi http://www.slovenskonauradih.at, povezavo najdete na tej strani levo spodaj), je Enotna lista posredovala vodji deželne upravne akademije dir. Simonu Korenjaku pismo ter ga prosila za pojasnitev glede uradnega tečaja za slovenske uradnike. Ta tečaj naj bi šolal kandidate predvsem v slovenski strokovni terminologiji na področju uradovanja in poleg tega na raznih strokovnih področjih, s katerimi se uradi ukvarjajo.
»S to potezo hočemo po eni strani zagotoviti ustrezno usposobljenost uradnikov, po drugi pa doseči, da samo uradniki z ustrezno kvalifikacijo lahko uradujejo v slovenščini, kar bi tudi zvišalo status slovenščine na uradni ravni«, razlaga predsednik EL in član delovne skupine Slovensko na uradih Vladimir Smrtnik.
Samo z uradno potrjenim tečajem je mogoče se povsem izogniti zlorabi uradov z uradniki, ki niso ustrezno izobraženi in nevešči slovenskega uradovalnega jezika. Kandidati s to dodatno kvalifikacijo pa bi bili seveda tudi upravičeni za uradniško doklado, kakor jo prejemajo uradniki za druge vrste dodatne kvalifikacije«, vidi Smrtnik nadaljnjo motivacijo za takšno izobrazbo.
Za Enotno listo bi bil to tudi poklicni izziv za vse več absolventov slovenskih izobraževalnih ustanov: »Koroški Slovenci težko zadržimo na južnem Koroškem izšolano slovensko mladino, predvsem slovenske maturante in študente, ker ne vidijo poklicnih možnosti. Takšna poklicna možnost bi bila dober argument za mlade, da ostanejo oz. se po študiju vrnejo,« je Kert prepričan o pozitivnem učinku tudi po tej plati.
Predlog EL je upravna akademija posredovala v preučitev direkciji deželnega urada (Landesamtsdirektion).



