Mednarodno pravo

Slovenci glasovali za arbitražo

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je po neuradnih podatkih za uveljavitev sporazuma o arbitraži glasovalo 51,48 odstotka volivk in volivcev, proti pa 48,52 odstotka. Največjo podporo sporazumu so namenili volivci v volilni enoti Postojna (za 56,51 odstotka, proti 43,49 odstotka), največ proti sporazumu pa jih je bilo v volilni enoti Kranj (za 46,23 odstotka, proti 53,77 odstotka). Slovenski premier Borut Pahor je po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu ocenil, da je bila to zmaga za Slovenijo. "Slovenija se je odločila za pošteno mejo s Hrvaško. Odločila se je, da odpre novo poglavje odnosov," je dejal.

Predsednik opozicijske SDS Janez Janša pa je ocenil, da je izgubila Slovenija. Hkrati je priznal, da so izgubili tudi nasprotniki arbitražnega sporazuma. Kot je še dejal, je bilo že pred glasovanjem jasno, da dobrega rezultata ne bo, zdaj ko je le odstotek razlike med zagovorniki in nasprotniki sporazuma, pa sam ne vidi zmagovalca.

Predsednik Zbora za Republiko Gregor Virant je v prvem odzivu na rezultate dejal, da ga izid, ki se kaže, žalosti. Kot je dodal, je bila za las sprejeta "neka rešitev, neka odločitev, pri kateri so Slovenci razdeljeni, praktično razklani na polovico". In kot taki gremo v reševanje odprtih vprašanj s sosedi razdvojeni, kar je zelo slabo, je poudaril. Dodal je, da drugače spoštuje mnenje tistih, ki so bili za arbitražni sporazum, hkrati pričakuje, da se bo spoštovalo tudi mnenje tistih, ki so bili proti. Zaključil pa je, da ponuja vso strokovno znanje Zbora za Republiko, da se bodo lahko pripravile kar najboljše podlage za odločanje arbitrov.

Ta zadnji stavek je po mojem zelo zrelo zadržanje nekoga, ki je bil proti sporazumu: argumentov za sporazum je bilo nekaj, proti prav tako. Slovenci pa so odločili. Rezultat je treba spoštovati. Slovenija je na tem primeru znova dokazala razklanost na dva pola in včasih tudi manjkajoči čut za državniško držo v ključnih vprašanjih. Upati je, da bodo vsaj sedaj vse merodajne politične opcije stopile skupaj in Slovenijo dobro prirpavile na odločanje arbitrov. Samo tako bo možno rešiti, kar se še rešiti da.

KOMENTARJI

Vladi,

še ena replika glede oddaje suverenosti tretjemu. Ja, seveda drži: če prepustiš del odločanje tretjemu je to poseg v suverenost neke države. A zakaj pride do tega? Praviloma je tako, da so sporne zadeve tako spolitizirane in emocionalne, da se nobena stran pred lastno domačo publiko (volilci) ne more privoščiti nobenega popuščanja. Zmanjka takorekoč korajže in za izid je potem odgovoren tretji. Kljub temu je to ena od možnosti priti do razrešitve odprtih vprašanj. Dobri in strategi so potem pač tisti, ki so pravilno ocenili položaj: kaj bi lahko dobili po direktni pogajalski poti (tudi če se notranjepolitično riskira „izdajstvo”) oziroma kaj bi dobili s poseganjem tretjih (npr. arbitraža). Zelo zanimiv primer za to je tudi avstrijsko-slovenska razmejitev oziroma koroški plebiscit, saj je tedanje koroško vodstvo ponujalo državi SHS celotno Podjuno (in če bereš Schumyja bi Koroško bila pripravljena dati še več). Slovensko vodstvo je tedaj kar v dveh fundamentalnih zadevah napačno ocenilo položaj: a.) mednarodna podpora ni bila taka kot so računali in b.) volja ljudstva pač večinsko ni bila v prid novi državi SHS. Poleg napačnega ocenjevanja razmer pa se očitno slovensko vodstvo tudi notranjepolitično ni moglo dovoliti, da bi bila „nova Slovenija” brez Gospe svete, Celovca itd.
Bomo videli, kako se bo iztekla sedanja slovensko-hrvaška arbitraža oziroma v kolikor bodo obvladali slovenski strateški razmisleki. Vsekakor je arbitraža možnost, da prideš iz pat-pozicije – hkrati pa seveda za obe državi tudi tveganje.

10.06.2010 07:47 | karli

Dragi Karli! Hvala za to zanimivo razmišljanje. Osebno si želim, da bi v Sloveniji prišlo končno do preseganje teh ideološko - blokovskih razmišljanj, kader gre za vprašanja meje, polpretekle zgodovine ali česa podobnega. Na kampanji o arbitražnem sporazumu se je spet pokazalo, da Slovenci tega še niso sposobni. Upanje pa vzbujajo dokaj stvarne reakcije, recimo Gregorja Viranta in še nekaterih nasprotnikov sporazuma, tik po objavi rezultatov referenduma. Morda je sedaj šanza, da se pri pripravi argumentov za odločitev arbitrov o meji zadeve umirijo, kar pa bi bilo za Slovenijo pomembno.
Sicer pa ostajam pri načelnem stališču, da nikoli ni dobro, če se odločanje o lastni usodi prepusti komu tretjemu. Slovenija je en kanček suverenosti tako oddala drugam. Sedaj lahko le še upa na ugoden razplet!

07.06.2010 13:48 | Vladi

To večno govorjenje o neki slovenski razklanosti se mi zdi res pretirano in včasih se zdi, da to počenjajo prav tisti (na levi in desni), ki od neke polarizacije živijo. Časi (komunističnega) enoumja so mimo in normalno je, da imajo volilci različna mnenja. V demokraciji pač je tako in ob koncu odločajo volitve – tako kot je to bilo včeraj v primeru arbitražnega sporazuma.
Če se je že šlo v referedum, potem je tesen izid za arbitražo celo najboljše, kar se je Sloveniji v tej situaciji sploh lahko zgodilo. Kaj pa je bilo v zadnjih 20-tih letih v tej zadevi? Non-stop kreganje, nobene rešitve in korak za korakom celo slabšanje slovenske pozicije zaradi hrvaških de-facto akcij...Zato res nisem razumel tistih, ki so trdili, da je bolje, da ta stvar ostane nerešena še naprej. Hkrati pa je velika opozicija sporazumu tudi signal, da se bo morala vlada v tej zadevi še posebej potruditi (priprave na arbitražo) in, da bo moralo arbitražno sodišče hitro in resno delati, saj sicer res grozi kak zaplet pri slovenski ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe k EU. Kakorkoli že: mislim, da sta Sloveniji in Hrvaška na dobri poti, da bilateralne težave na korekten in prijateljski način rešujeta. Obe državi sta mali državi in še prav posebej v EU bosta pridobili na teži le, če bosta sodelovali.

07.06.2010 11:06 | Karl Hren