Login



DOSJE


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

KOROŠKI SLOVENCI

Člen 7

Člen 7

V členu 7 avstrijske državne pogodbe iz l. 1955 so zajamčene manjšinske pravice, med katere šteje pravica do dvojezičnih topografskih napisov, uporabe slovenščine kot dodatnega uradnega jezika, pouka v materinščini ter pravica do lastnih organizacij.

Šele l. 1972, 17 let po podpisu državne pogodbe je deželni glavar Hans Sima ob podpori vodstva stranke SPÖ dal pobudo za sprejem zakona o dvojezičnih topografskih napisih in označbah. Le-ta je prevideval 205 dvojezičnih krajevnih označb v 36 občinah. Zakon je bil sprejet v državnem zboru. Postavitev dvojezičnih krajevnih tabel je privedla do znanega „Ortstafelsturma“ - boja proti krajevnim tablam ter do organiziranega podiranja postavljenih dvojezičnih krajevnih tabel, ki je trajalo do 10. oktobra 1972. Nasprotniki dvojezičnih krajevnih napisov so jih pojmovali kot simbole za „označevanje ozemeljskih zahtev“.

Da bi se rešili pereči manjšinski problemi koroških Slovencev je zvezni kancler Kreisky sklical „študijsko komisijo“ in „kontaktni komite“. Študijska komisija je v prvi vrsti razpravljala o tem, kolikšen delež slovenskega oz. jezikovno mešanega prebivalstva naj bi bil potreben za obvezno postavitev dvojezičnih topografskih napisov in kako je treba interpretirati „upravne ter sodne okraje“. Vsekakor so slovenske organizacije v nadaljnjem memorandumu ob 20. obletnici podpisa državne pogodbe podale negativno oceno položaja in izrazile eksistenčno ogroženost manjšine.

Ko so 7. julija 1976 v državnem zboru sprejeli zakon o narodnih skupnostih in je zvezna vlada za njegovo uresničitev napovedala tajno ugotovitev materinščine v mesecu novembru 1976, so Slovenci zapustili „kontaktni komite“. V uredbo o delih ozemlja, kjer bi bilo treba postaviti topografske napise v nemškem in slovenskem jeziku, sprejeto dne 31. maja 1977, so vključili le 91 naselij. Ta zakon o narodnih skupnostih je bil postavljen pod vprašaj z razsodbami ustavnega sodišča, ki jih je izboril odvetnik in odbornik EL Rudi Vouk, vsaj na dveh ravneh, in sicer glede slovenščine kot dodatnega uradnega jezika ob primeru Dobrle vasi in glede na dvojezične topografske napise o primeru nekaterih južnokoroških vasi.