Deželnozborske volitve

Pozicijski papir EL

Novi deželni zbor je torej tik pred konstitucijo. Zmagovite stranke mrzlično razdeljujejo "stolčke". Ena do nedavnega velika deželna stranka pa se naprej utaplja v lastni gnojnici! Enotna lista se v boj za "stolčke" ni podala, je pa zelo vesela, da je v deželi prišlo do nujnega političnega preobrata. Naši volilci so k temu tudi prispevali svoje, saj so v veliki večini podprli zmagovalce teh volitev. Seveda sedaj naši volilci in zaupniki upravičeno pričakujejo od novih oblastnikov jasne signale tudi v za nas ključnih vprašanjih.

Enotna lista je takoj po volitvah izdelala pozicijski papir važnih vsebin, ki smo ga posredovali vsem trem najverjetnejšim bodočim koalicijskim strankam. Pričakujemo, da bodo te stranke bistvene točke tega papirja vzele tudi v koalicijsko pogodbo.

Na tem mestu bi omenil le eno točko tega papirja: nova koalicija bo imela kot kaže ustavno večino v deželnem zboru. To je dobro, saj se lahko na ta način ustrezno popravi in posodobi tudi deželna ustava. Soglasje je, da se bo odpravil ti. "proporc". Ob tem posegu v ustavo, pa si upravičeno lahko želimo tudi, da se ustrezno v deželno ustavo vnese deželno določilo za ohranitev in pospeševanje slovenske narodne skupnosti. Poleg tega pa si pričakujemo, da bi se za politično skupino, ki izvira iz narodne skupnosti, odpravil 5 % volilni prag. S tem bi taka politična skupina dobila vsaj teoretično možnost za vstop v deželni parlament. Ta sprememba bi bila možna samo z manjšim posegom v deželno ustavo.

Poudarjam, tu gre za močno simbolno dejanje in odpravo krivice, ki jo je dežela povzročila narodni skupnosti, ko je spremenila volilni red v njeno škodo. Tedaj so bili socialni demokrati Leopolda Wagnerja tisti, ki so bili gonilna sila te protimanjšinske spremembe.

Taka reforma seveda ne pomeni, da bi kakšna politična skupina na vsak način skušala doseči ta mandat. To le pomeni, da bi se ji nudila teoretična možnost. Če bodo Slovenci znotraj deželnozborskih strank delovali dobro in kvalitetno, bo to ostala teoretična možnost. Sicer pa bi to lahko bilo neko zagotovilo, da bodo koroški Slovenci tudi v prihodnje imeli neko možnost vstopiti v deželni zbor. Menim, da je to tudi v interesu naših dveh deželnih poslancev sedanjega sklica, ki bosta sedela v deželnem zboru preko večinskih strankarskih list. Vendar ni pa nobenega zagotovila, da bosta v deželnem zboru tudi po tej mandatni dobi. Pričakujem zato, da se bosta tudi glede tega izkazala kot verodostojna zastopnika interesov koroških Slovencev in da bosta pomagala, da pridemo do neke oblike "zajamčenega" zastopstva v deželnem zboru.

KOMENTARJI