Narodnozabavna glasba

Kralju polk, Slavku Avseniku ob osemdesetletnici

Ravno prihajam od koncerta v K3 v Škocijanu, ki ga je v poklon kralju polk in valčkov Slavku Avseniku organiziral Franc Haschej.

Nabito polna dvorana je bila enkrat več dokaz zato, da je slovenska narodnozabavna glasba priljubljena slej ko prej tudi na Koroškem. Osebno sem prepričan, da je Avsenik s svojim stilom glasbe napravil ogromno za prepoznavnost Slovenije v svetu. Prepričan pa sem tudi, da mu Slovenija in Slovenci po svetu za vse to kar ne moremo biti dovolj hvaležni.

Ponosen sem, da sem smel Avsenika in njegovo družino tudi osebno spoznati. Znano je najbrž, da je enega prvih nastopov izven meja Slovenije imel pred več kot petdesetimi leti prav v Kortah. Že takrat so nastale prijateljske vezi med družinama, ki držijo do danes. Tako tudi ni slučaj, da smo v Kvintetu bratov Smrtnik našo zadnjo glasbeno produkcijo, zgoščenko pod naslovom "Vedno znova", posvetili prav pesmim Slavka Avsenika. Za petglasno petje jih je odlično priredil prof. dr. Bertej Logar.

Vesel sem, da je ta glasba slej ko prej popularna. Predvsem v Sloveniji rastejo ansambli kot gobe po dežju. Med njimi je veliko zelo dobrih in kvalitetnih. V Škocijanu smo lahko slišali celoten prerez Avsenikovih skladb, in gre organizatorju Francu Hascheju iskrena zahvala, ker s takimi koncerti pomaga ohranjati to zvrst glasbe tudi pri nas na Koroškem.

Seveda so glasbeni okusi različni. Ni vsak privrženec narodnozabavne glasbe. To tudi ni potrebno. Pomembno je le, da se ustrezno vrednoti pomen Avsenika za slovensko identiteto in prepoznavnost. Mislim da ni pretirano, če ga primerjam z avstrijskim kraljem valčkov, Johannom Straussom.

Želim Slavku s tega mesta predvsem zdravja in še veliko užitkov ob poslušanju neštetih dobrih - mladih ansamblov, ki skušajo stopati po njegovih stopinjah. Posebno vesel je zagotovo, in z njim tudi številni oboževalci te glasbe širom po svetu, da je stopil pred žaromete javnosti z njegovim vnukom Sašom Avsenikom mlad glasbenik, ki ima potencial, da bo uspešno oral ledino svojega starega očeta v prihodnje desetletje.

KOMMENTARE

Nisem bil v Šocjanu na tej Avsenikovi fešti. Se pa strinajm z avtorjem "BLOKA" in tudi z JHabernikom.
BZÖ, predvsem Haider je na Koroškem pokasiral pevce, ali točno povedan "Volkskultur". Druge stranke so pa zraven gledale. "Konservativ, altmodisch, gestrig,.." pa še kaj je to, so jamrali. A prineslo je volilne glasove in uspeh Jergeju. "Lederhosen und Laptop", je taktika za tem.
Tudi uspeh Smrtnikov je po moji skromni presoji nekako tako "interpretierbar". So pevci, pozna jih cela Koroška in Slovenija, so zapeli tudi Avsenikove, ni jih sram kdaj zapet tud kako koroško - po nemško, gredo med ljudi. Hudomušno bi lah rekli, ta Vladej se je pa pr Haiderju kar velk naučil. Dobro je, da se je kaj naučil. Drugi so imeli tud različne šole, pa ničesar ne kapirajo.
Pa še to: v "Streitkultur" je Dörfler hvalil Sturma. marnvala sta o 10 . oktobru. Bo sicher kdo vzdihnil, ta je pa že čist prodana duša ta Sturm. Sam pa trdim, Sturm bo z diplomacijo dosegel prej kaj, kot tista partija, ki se ravno pelje z trdimi glavami proti zidu!
Tak mal sem si dovolil še moje misli tu zraven prsliniti.

02.12.2009 10:32 | Pravičnik

Vse je res kar si napisal. Prav imaš, da hodiš več med ljudi in manj na neproduktivne informacijske sestanke, kjer skoraj ni intersentov.Res je pa tudi, da mi je g. Haschej po prireditvi potožil, da ga pri njegovi dejavnosti slovenske kulturne organizacije in tudi naši mediji sploh ne ali čisto malo podpirajo. Okoli 700 poslušalcev je bilo na Avsenikovem skoraj peturnem slavju v škocjanskem K3, 70 % takih, ki jih na naših prireditvah ne vidimo. Torej mnogo priložnosti za razgovore, ki bi jih morali koristiti. Povezava g. Grillitza je bila vzorno dvojezična in večkrat so spravili publiko tako daleč, da je sodelovala pri petju in pela tudi slovenske pesmi. Kje še to danes doživiš na Koroškem?Če pa pomislim na komentarje predsednika takoimenovanega parlamenta NSKS v Nedelji, da znani ansambli iz Slovenije na Koroškem samo„prodajajo svoje duše“, potem me popade istočasno žalost in jeza. To so ja le ambasadorji Slovenije, pa ne kaj drugega. Joza Habernik

01.12.2009 16:17 | Joza Habernik

Name (Vorname und Nachname): E-Mail: Kommentar:

Sicherheitscode:
Bitte den Sicherheitscode eingeben: