Dvojezične table

Dr. Sturm o pogajalskem maratonu!

Na tej strani objavljam protokol zadnjih pogajanj (01.04.2011) o dvojezični topografiji, ki ga je spisal eden od slovenskih pogajalcev, predsednik ZSO, dr. Marjan Sturm. Iz tega je razvidno, pod kako zahtevnimi pogoji so potekali ti pogovori. Lahko tudi ugotovimo, da so naši pogajalci v dani situaciji naredili tisto, kar se je narediti dalo. Pomembno je sedaj, da ostanemo enotni tudi še naprej in skupno skušamo predloženi prelog še izboljšati. Kratek protokol osemurnih pogajanj; piše dr. Marjan Sturm (vir: http://www.slo.at)
Pogajanja o uveljavitvi odločitev ustavnega sodišča so v fazi morebitne finalizacije. Možni okviri so sledeči: 10% dvojezičnega prebivalstva na podlagi ljudskega štetja 2001 v krajih z nad 75 prebivalci bi pomenilo 187dvojezičnih napisov (model dr. Hren); 15% na podlagi istega ljudskega štetja bi pomenilo 176 dvojezičnih napisov in 17,5% bi prineslo 169 napisov. Razlike so sledeče: med 10% in 15% je razlika 11 tabel; med 15% in 17,5% je razlika 7 tabel in med 10% in 17,5% je razlika 18 tabel.

Prvi kamen spotike so bile odločitve ustavnega sodišča. Deženi glavar je hotel, da naj bi te odločitve veljale šele tedaj, če ima kraj 17,5%. Na to nismo pristali in vztrajali smo, da morajo biti odločitve ustavnega sodišča brezpogojno uveljavljene, neglede na procentni delež slovenskega oziroma mešanega prebivastva. Po dolgi prepirih in pogajanjih je potem deželni glavar pristal na našo varianto.

Drugi kamen spotike je bil sledeči: že pri prejšnjem razgovoru smo se dogovorili, da ostane uredba iz leta 1977 v veljavi (92 dvojezičnih tabel). V petek je deželni glavar trdil, da smo se dogovorili, da ostanejo v veljavi vse že postavljene table iz te uredbe. Ob tem je citiral iz nekega protokola, ki ga slovenski pogajalci sploh niso dobili. Spet smo se uprli tej interpretaciji in končno dosegli, da ostane uredba iz leta 1977 v celoti v veljavi.

Ko je bil dosežen konsenz glede veljavnosti uredbe iz leta 1977 in uresničitvije vseh odločitev ustavnega sodišča smo razpravljali o procetnem deležu za nadaljne dvojezične table. Tezo, da je ustavno sodišče določilo 10 odstotni delež za postavitev dvojezičnih tabel, ustavni pravniki s strani dežele in zvezne vlade niso sprejeli in zagovarjali tezo, da ima ustavni zakonodajalec pravico postaviti novo mejo, ki ni nujno tista, ki jo je uporabilo ustavno sodišče.

Po dolgih in mučnih pogajanjih je postalo jasno, da tako Dunaj kot tudi Celovec nimata dobre volje za širokogrudno rešitev vprašanja dvojezične topografije. To se je kazalo tudi potem, ko so zaenkrat začeli karakterizirati možne kraje iz uredbe iz leta 1977 kot take, ki nimajo prvega jedra in s tem sploh niso pravi kraji. Na ta način so želeli iozločiti okoli dvajset krajev iz morebitne rešitve. Tudi zoper to smo se uprli in zahtevali, da morajo vsi kraji ostati. Le tam, kjer nihče ne živi več, bi bili pripravljeni popustiti. Pravtako tudi tam, kjer imajo kraji v slovensščini in v nemščini isto ime.

Po mučnih pogajanjih in prerekanjih je potem državni sekretar Ostermayer nakazal dve možnosti: ali da pristanemo na kompromisno rešitev: uredba iz leta 1977 se v celoti uveljavi; odločitve ustavnega sodišča se v celoti uresničijo in nadaljne table pridejo pri 17,5% slovenskega in mešanega prebivalstva ter paket, ki uresničuje vprašanje glasbene šole in nekatera druga vprašanja. Druga pot je ta, da zvezna vlada v primeru naše odklonitve tega paketa v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, torej konec septembra, sprejme novo uredbo, kjer bo zapisala vse kraje, ki jih je ustavno sodišče odločilo in jih tudi postavila. V celoti torej obstoječe plus 12. Kaj drugega potem ne bo več in tudi vprašanje je ali bi v tem primeru prišlo do izplačila plebiscitnega daru.

KOMMENTARE

najbolj zasidrana na bazi = predvsem pa zamuja z informacijami = nobenih sestankov za informiranje baze ni -IN ni bilo !!!
TO vedo tudi naši nasprotniki !!!!!!!!!!
Nikjer ne pride do izraza , da so to pridobljene pravice iz II.svetovne vojne OZ. državne pogodbe 1955 !!!
NAJ naredijo povpraševanje ali je DRŽAVNA pogodba sploh veljavna - lepo prosim !!!
.. imate argument !?? l. p. .(Javascript muss aktiviert sein, um diese E-Mail-Adresse zu sehen)

05.04.2011 13:06 | jozi hr.

Govoriti tu o nekem mučnem delu se mi zdi norčarija iz slehrnega ,ki dnevno res dela =se muči z
odgovornostjo IN predvsem jamstvom =
ZA kar bi v tej zadevi ne mogel trditi = DA pa se res izžema-pritiska=izsiljuje pa že vemo dalj časa , pogajalci ,ki pa psyhično temu niso kos pa se naj vrnejo na svoje domove K svojim mamicam - IN prav nobenega strahu nimam , da ni sposobnih ljudi,ki bi temu ne bili kos - CELO narobe bi trdil , ti ljudje bi v resnici najprvo vedeli ,da TA "pogajalska skupina ni

05.04.2011 12:54 | Jozi Hribar