Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

Iz Primorskega dnevnika, 31/09/2012

DRAGA 2012 v znamenju politične participacije narodnih skupnosti

04.09.2012 - 07:40

Vprašanje zajamčenega zastopstva za predstavnike manjšin v izvoljenih telesih je bilo predmet prvega srečanja v okviru 47. študijskih dni Draga 2012, ki so potekali v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Tam je namreč potekala okrogla miza, na kateri so spregovorili poslanec italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battelli, deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin in koroški odvetnik Rudi Vouk.

Začel je prav Vouk, ki je opozoril, kako so Slovenci na avstrijskem Koroškem vedno imeli lastne zastopnike v deželnem zboru, po drugi svetovni vojni pa ne več, bodisi zaradi ideološkega gledanja povojne Jugoslavije bodisi zaradi politike avstrijskih strank, ki so sprejele Slovencem neprijazen volilni zakon, Slovence kot zaveznike pa so dopuščale, dokler niso same postale močne in jih niso več potrebovale. Vouk z zadoščenjem gleda na afere, ki danes pretresajo avstrijske stranke na Koroškem, saj so prav od vpletenih politikov v zadnjih desetih letih Slovenci doživljali ponižanja in protimanjšinsko gonjo, ki je prikrivala koruptivnost koroške politike. Tudi danes so slovenski predstavniki previdni pri glasnem izpostavljanju manjšinskih vprašanj iz bojazni, da se protislovenska gonja ponovno razplamti. Vsekakor bi bilo zajamčeno zastopstvo zelo potrebno, razmišlja pa se o več modelih: prvi predpostavlja oblikovanje enega okoliša za izvolitev manjšinskega predstavnika, drugi kombinacijo javnopravnega pluralnega manjšinskega zastopstva, katerega predsednik bi imel tudi mesto v koroškem deželnem zboru, tretji pa rešitev na evropski ravni.

Za Terpina je pravica manjšine do zastopanosti v izvoljenih telesih ena temeljnih človekovih pravic, saj ji omogoča obstoj. Znotraj italijanskega pravnega reda po Terpinovih besedah že obstaja nek tratma tudi glede prisotnosti manjšinskih predstavnikov v izvoljenih organih. Tako so npr. z ustavnim zakonom rezervirali kar osemnajst sedežev v parlamentu za predstavnike Italijanov v tujini, dalje ustava določa število senatorjev v deželah Molise in Tridentinska-Južna Tirolska, v statutu avtonomne pokrajine Bocen je predvideno zajamčeno zastopstvo za ladinsko skupnost, v pokrajini Trento pa je posebno volilno okrožje za Ladince. Glede Furlanije Julijske krajine pa ni v ustavnem zakonu nič napisano o zajamčenem zastopstvu Slovencev, je dejal Terpin, ki pa je poudaril pomen razsodbe Ustavnega sodišča iz leta 1998, ki je vstopni prag, ki onemogoča izvolitev predstavnika ladinske skupnosti na ladinski manjšinski listi, razglasila za protiustavnega, s tem pa je po Terpinovih besedah dala pravno-ustavno podlago za manjšinske stranke kot dodatno reprezentativno vrednost. Tajnik SSk je omenil vsaj dve obliki olajšanega zastopstva, kot sta npr. zakon o izvolitvi italijanskih poslancev v evropski parlament in volilni zakon dežele FJK, na podlagi katerega je SSk tudi ponovno izvolila svojega predstavnika v deželni svet v zavezništvu z Demokratsko stranko, glede katerega Terpin upa, da se bo obnovilo tudi na prihodnjih deželnih volitvah.

Battelli, ki italijansko skupnost v slovenskem parlamentu zastopa od leta 1990, pa ima mešane občutke glede zajamčenega zastopstva, ki ga Italijani v Sloveniji zaradi svoje maloštevilnosti danes potrebujejo tudi v svetih krajevnih skupnosti. Ustavna določila o pravicah in zajamčenem zastopstvu, ki jih je kot član takratne ustavne komisije pomagal pisati tudi sam, so takrat šla v bistvu skozi brez večjih težav, saj je bila to posledica velikih pričakovanj in upov v dejansko uveljavljanje človekovih pravic in vrednot demokracije, ki so zajela Slovenijo ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Takrat je za italijansko manjšino vladalo veliko zanimanje, velika večina je bila za ohranitev in celo razširitev njenih pravic, potem pa se je začelo spodkopavanje teh načel, primerjanje statusa Italijanov v Sloveniji s tistim, ki so ga imeli Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, s čimer se je slovensko javno mnenje naščuvalo proti italijanski manjšini. Dejansko se je zamrznilo izvajanje zakonodaje o italijanski skupnosti, stvari so se premaknile šele s prvo Janševo vlado in njeno naslednico, vlado Boruta Pahorja. Finančni prispevki so ostali na ravni izpred sedmih let in se resno razmišlja o zakonu, ki bi zapolnil vrzeli pri uresničevanju ustavnih določb glede jezikovnih pravic, gospodarske osnove in šolstva. Zdaj pa je obstoj italijanske skupnosti zelo vprašljiv.