Avstrijska državna pogodba (ADP)

Slovenija je pravna naslednica Jugoslavije!

Designirani predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je zelo jasno izrekel za ofenziven pristop Slovenije pri uveljavljanju svoje vloge kot pravne naslednice Jugoslavije v Avstrijski državni pogodbi. S tem je nagovoril verjetno eno ključnih vprašanj slovenske zunanje politike v odnosu do Avstrije zadnjih let, ki ga bo brez dvoma potrebno na novo in temeljito proučiti. Žolčne reakcije Haiderja in tudi Mölzerja na izvajanja Türka že jasno potrjujejo, da je predsednik s to izjavo zadel v črno. Avstrija že leta dolgo skuša dopovedati javnosti, da je ADP zaprta pogodba in da vanjo nihče ne more vstopiti. Haider vse tiste, ki trdijo kaj drugega, zmerja za »komuniste« in modruje, da bi v takem primeru Slovenija morala prevzeti tudi obveznosti bivše Jugoslavije. Slovenska zunanja politika se izogiba dokončne odločitve tega vprašanja iz bojazni, da se vprašanje pri depozitarju državne pogodbe ne bi odločilo negativno. Menim, da je ta bojazen neutemeljena, saj se v tem vprašanju pozicija Slovenije ne more poslabšati, lahko se le izboljša. Kajti, tudi če bi se vprašanje odločilo negativno, bi se za slovensko zunanjo politiko ne spremenilo kaj bistvenega. Avstrija na primer se trenutno že do Slovenije vede tako, kakor da le ta ne bi bila pravna naslednica Jugoslavije. Sicer Avstrijci priznavajo Sloveniji vlogo države zaščitnice, vendar le po drugih mednarodnopravnih aktih, ne pa po ADP. Če pa bi Slovenija dobila prav v vprašanju pravnega nasledstva, kar je verjetno, pa bi se pozicija slovenske zunanje politike močno okrepila. Zato ocenjujem kot napako vseh vladnih konstelacij doslej, da se tega vprašanja niso lotevale ofenzivno in samozavestno že takoj po osamosvojitvi, saj bi že tedaj imeli močne argumente mednarodnega prava na svoji strani. To vprašanje bi tako bilo že razčiščeno, Slovenija pa bi v odnosih do Avstrije imela veliko močnejšo pozicijo pri uveljavljanju svoje vloge kot zaščitnice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.

Zelo očitno je torej, da Avstrija želi oslabiti pozicijo Slovenije kot zaščitnice slovenske narodne skupnosti in se zato sklicuje pri vprašanjih pravnega nasledstva na določila mednarodnega prava, ki so sicer veljavna, niso pa eksplicitno predvidena za reševanje sukcesij pri multilateralnih pogodbah kakršna je npr. ADP. Gre tu za poizkus avstrijske diplomacije, da kar se da oklesti pravice slovenske narodne skupnosti, ki izvirajo iz ADP. Pri tej strategiji grejo nekateri avstrijski politiki celo tako daleč in trdijo, da je ADP obsoletna in zaradi tega samo še relikt za zgodovinarje. Vendar nobena pogodba ni obsoletna tako dolgo, dokler ni izpolnjena.

Smiselna interpretacija vseh iz razpada Jugoslavije izvirajočih problemov lahko vodi le do rezultata, da je glede zaščite koroških Slovencev, ki izvira iz ADP zaščitnica Slovenija, glede zaščite gradiščanskih Hrvatov pa Hrvaška.

Jasne besede predsednika Türka so v tem trenutku pravilen signal in upati je, da bo na te signale ustrezno reagirala tudi slovenska zunanja politika. Prepričan sem, da bi se mnenje velike večine strokovnjakov mednarodnega prava, med take sodi brez dvoma tudi dr. Danilo Türk, kar kmalu izkazalo kot pravilno in bi Slovenija dobila v roke močnejše »orožje« pri uveljavljanju svoje vloge kot zaščitnice koroških in štajerskih Slovencev.

KOMENTARJI