Iz drugih časopisov

Predsednik EL v pogovoru za “Novi glas”

V zadnjih dneh imam skoraj dnevno priložnost spregovoriti o naši situaciji po volitvah in o napovedanih reformah EL ter ostalih manjšinskih struktur, za različne časopise oziroma TV postaje v Sloveniji oziroma Italiji. Ker želim, da ste seznanjeni o vsebini mojih izjav, jih objavljam na tej strani nespremenjene in v celoti.
Tokrat pogovor s Petrom Rustja za "Novi glas", 10.03.2009 (I). Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je v pogovoru spregovoril o nedavnih volitvah na Koroškem, kjer je ponovno zmagala desna opcija.

Kako po prvem šoku ocenjujete rezultate volitev na Koroškem, tako na deželni kot na občinski ravni?

Rezultat nedvomno ni razveseljiv, je pa po mojem povod za resno in trezno analizo dane situacije. Mislim, da ni dobro, če bi šli normalno naprej, ampak menim, da je skrajni čas, da uredimo tudi odnose navznoter in da oblikujemo strukture tako, da se bomo še kdaj lahko veselili kakšnih boljših rezultatov. Resnost položaja je predvsem v dejstvu, da je tista stranka, ki nam je najmanj naklonjena, dobila tako podporo volivcev, po drugi strani pa narodna skupnost kot taka deluje, vsaj navzven gledano, razcefrano na številne opcije, nima perspektive in nima tudi vodstva, ki bi delovalo tako, kot pričakuje ali pa tudi zasluži slovenska narodna skupnost. Razočaranje nad to razcefranostjo je veliko in jaz sem tudi zaradi tega ponudil svoj odstop kot predsednik Enotne liste, da zbudim vse tiste, ki še dremajo in mislijo, da situacija ni tako huda. Mislim, da bomo sedaj še v tem šoku prišli do nekih pametnih pogovorov in pametnih zaključkov, ki nas bodo peljali naprej.

Če bi analizirali samo številčni volilni rezultat, bi videli, da je EL dosegla zastavljene cilje oziroma ohranila uspeh prejšnjih volitev….

Če bi bil politik starega kova, bi lahko ta rezultat predstavil tudi kot uspeh. Jaz pa skušam biti odkrit in resen človek. V podjunskih občinah, kjer smo tradicionalno bili močni, smo izgubili skoraj v vseh občinah ne le glasove, ampak tudi nekaj mandatov. V Rožu, kjer je proces asimilacije tako rekoč skoraj zaključen, imamo kot Enotna lista dober rezultat, saj se mnogi vračajo, v Podjuni, kjer smo kot narodna skupnost še močni, pa očitno nasprotniki točkujejo s tem neverjetnim prastrahom na Koroškem. Ljudem pravijo, če bodo glasove dobili pripadniki Enotne liste, bo vse slovensko, se boste morali učiti slovensko… Žalostno, ampak res: še vedno obstaja neki strah pred slovenščino in samostojnim političnim gibanjem! To mi pove, da bomo tudi znotraj Enotne liste morali začeti diskutirati o drugih oblikah političnega dela. Situacija je pri nas različna od Tržaške in Goriške, kjer je narodna substanca še bistveno močnejša. Mi smo v situaciji, ko narodno jedro usiha, ko propada na vseh koncih in krajih. Če želimo samostojno politično gibanje še naprej ohraniti, bomo morali pridobiti za naše vsebine tudi pripadnike iz tistega segmenta, ki se je nekoliko odtujil od narodnega telesa, ali tistega, ki se ponovno vrača nazaj. Vse več je ljudi, ki prijavljajo svoje bližnje k pouku slovenščine, imajo pozitiven odnos do jezika, ampak, žal, slovenščine sami ne obvladajo več. Mislim, da moramo tudi za te ljudi imeti, vsaj na lokalni ravni, politično domovino. To vidimo na nekaterih konkretnih primerih, kot je recimo prva kandidatura v Hodišah, kjer smo dobili dva mandata, ali pa na Zilji, kjer smo pridobili en mandat. Možnosti so za napredovanje, vendar bo to treba podrobneje analizirati in potegniti ustrezne poteze.

Kakšen naj bi bil koncept nove oziroma vaše Enotne liste? Kako si predstavljate delovanje na lokalni in deželni ravni? Delovanje na obeh ravneh zahtevata dva različna pristopa….

Ravno tako. Na eni strani imamo situacijo, da tudi tisti Slovenci, ki se odločijo za politično pot znotraj večinskih strank, niso več zanimivi in jim ne uspe, ker se ne znamo dogovoriti za pametno politično strategijo, da bi, recimo, v enem kraju zbrali vse razpoložljive glasove – od desne do leve – in da bi bili potem tudi pomemben politični faktor, saj bi bil ta skupek glasov zanimiv. Tako bi stranke uvrstile kakega slovenskega kandidata na vidno mesto in bi ga lahko izvolili. Sedaj smo bili malo pri socialistih, malo pri zelenih, malo pri komunistih in še kje …. In tako v bistvu slovenski kandidati, ki so tam kandidirali, vedno težje pridobivajo vidnejše pozicije. Moja strategija bi bila tale: enotno listo, kot zbirno stranko slovenske narodne skupnosti, bi morali odpreti prej omenjenemu segmentu populacije in tudi večinskemu narodu in bi torej bila nekakšna regionalna stranka tega dvojezičnega ozemlja, vzporedno s tem pa nujno rabimo koroški Slovenci organizirano zastopstvo, ki naj bi bilo čim bolj strnjeno – ne govorim proti pluralizmu (ta je tudi v strnjenih strukturah mogoč in celo zaželen…). Na eni strani bi imeli močno narodno pluralistično zastopstvo, na drugi strani pa močno regionalno stranko, ki je odprta tudi večinskemu delu prebivalstva. Na deželni ravni bi pa morali poiskati skupaj enega partnerja in ne pet ali šest, in tam uveljaviti naše kandidate, ki bi imeli možnost za izvolitev v deželni zbor.

Zakaj na Koroškem ne uspeva “gradiščanski model”? Gradiščanski Hrvati imajo v novi vladi kar dva ministra, ki sta izraz socialistične in ljudske stranke, dobro desetletje pa je na vrhu avstrijske politike tudi Terezija Stoisits, predstavnica stranke Zelenih….

Mislim, da gre za prej omenjeni koroški prastrah. Tudi pri teh deželnih in občinskih volitvah opažam, da se nas stranke skorajda bojijo, kar je v bistvu žalostno, ampak dejstvo. Potem pride tudi do analiz, da, če kandidirajo v kaki koaliciji skupaj s Slovenci, jim to škoduje. To pride do izraza tudi pri Zelenih, še huje pa je v drugih strankah. Ano Blatnik v socialistični stranki skrivajo za drugimi funkcijami – sedaj je npr. predsednica žensk, da bi ja ne bilo razvidno, da je predstavnica neke narodne skupnosti. In vse to je skupek tega prastrahu pred Slovenci na Koroškem…. To je popolnoma različna situacija kot na Gradiščanskem, kjer so gradiščanski Hrvati zaželeni partnerji v strankah, koroške Slovence pa bi najraje skrili. Veseli so, če jih sicer volimo, vendar soodločati ali biti na vidnih mestih ne smemo. Tu smo še daleč, da bi bili primerljivi z Gradiščansko.

Kako pa znotraj baze ocenjujejo volitve? Kako se pripravljate na nedeljsko balotažo za županska mesta? Dva kandidata EL bosta v balotaži za župansko mesto…

Mislim, da je baza – kar je po svoje zanimivo – sprejela rezultat bolj sproščeno kot pa vodstvo. Sam sem videl, da je baza že tako poteptana, da ni verjela, da bo rezultat boljši. V naših ljudeh se je že zasidralo to, da smo obsojeni prej na izgubo kot na zmago. To ni dobra popotnica v politiki! Vsi vemo, da je treba poskušati stvari zavrteti v pravilno smer. Kar se tiče nedeljskih volitev, pa tole. Imamo dva kandidata v drugem krogu. To je sicer razveseljivo, a je zelo težko oceniti, kakšne so možnosti. Bojim se, da se bo ponovno predstavila debata Slovenec-Nemec in v bistvu se potem t. i. nemške stranke povežejo med seboj, da preprečijo slovenskega kandidata. Vesel bi bil, če bi me kakšen od kandidatov presenetil z zmago.

Peter Rustja

Novi Glas

KOMENTARJI