Manjšinska politika

Pojdite med ljudi!

Veliko se razpravlja o prihodnosti manjšinske politike in manjšinskih organizacij. Tudi o tem, katera pot je pravilna - konsenzualna ali načelarska. Odgovor na te dileme lahko dajo vedno samo ljudje na terenu. Smerokaz za politika so ljudje. Politika naj je v službi ljudi in se mora orijentirati po njih potrebah.

Bivši predsednik NSKS Matevž Grilc je velikokrat dejal, da je šele po številnih pogovorih z ljudmi, ki jih je srečaval na raznoraznih prireditvah, oblikoval svoje politično mnenje. So pa v naših vrstah tudi funkcionarji, ki so mnenja, da oni sami vedo vse najbolje in da jim sploh ni potrebno iti med ljudi. Tem slednjim lahko z gotovostjo napovem, da taka politika propade!

Ljudje na podeželju imajo izostren senzorij za pravilne prijeme v političnem vsakdanu. Nimajo "premletih" stališč kot številni funkcionarji, ki vedno in vselej sedijo ob isti mizi in z istimi ljudmi. Kot da bi se bali diskusije s še drugimi, ki so seveda lahko tudi kontraverzialne; a le iz takih se tudi učimo.

Seveda so tako imenovani krajevni sestanki dobri. Predvsem tudi zaradi tega, ker se tam lahko umirjeno pogovoriš z lastnimi, ožjimi funkcionarji in zaupniki. Ne smeš pa se vdajati utvari, da tam srečaš širok prerez stališč med prebivalstvom. Veliko bolj koristne in reprezentativne so domače prireditve po naših vaseh in dolinah.

Osebno skušam upoštevati smernico, da je treba iti med ljudi. Pogovori z njimi so zelo prijetni, zanimivi in tudi poučni. Če samo vzamem pretekli teden, potem sem verjetno srečal na prireditvah ki sem jih obiskal neizmerno več ljudi, kot jih bi srečal na krajevnih sestankih. Samo za ponazoritev: v ponedeljek sem bil na predavanju Wurmitzerja v Tinjah, v torek na otvoritvi manjšinskega kongresa v Celovcu, v četrtek na sprejemu vojaškega komandanta Spatha, v petek na srečanju z veleposlanikom Kubeschem in na plesu TAK, v soboto na Martinovanju EL v Železni Kapli, v nedeljo pa na koncertu SPZ. Vmes je bil še en pogreb, frakcijska seja in vaje, to pa vse poleg službe.

Drži, da je včasih tudi že vsega preveč. Uboga družina, bo najbrž marsikdo vzdihnil. Morda res. A če jemlješ politično delo resno in če želiš delovati z ljudmi in za ljudi, je vse to nujno in potrebno.

KOMENTARJI