Personalna politika deželne vlade

Okrajni glavar?

Potem ko je dnevnik »Kleine Zeitung« predvčerajšnjim objavil novico, da sem umaknil kandidaturo za mesto okrajnega glavarja v Velikovcu, me sprašujejo številni ljudje, zakaj sem se odločil za ta korak. Stvar je zelo enostavna: kratko pred pisnim delom objektivizacijskega postopka so mi iz okolice trenutne oblasti v deželi sporočili, da bodo že poskrbeli zato, da se mi v postopku objektivizacije ne bo uspelo uvrstiti med prve tri kandidate za mesto glavarja okraja Velikovec. Tako dolgo namreč, dokler ni rešeno vprašanje dvojezičnih napisov, da ne bo postal okrajni glavar nekdo, ki se ne strinja s politiko deželnega glavarja v tem vprašanju. Torej, za visokega uradnika naj ne bi bilo merodajno to kar piše v zakonu in kar veleva pravna država, pač pa to, kar ukaže deželni glavar. V postopku torej, v katerem od vsega začetka ni veljala vsaj navidezna enakopravnost, nisem hotel sodelovati.

Pa vendar, tudi če bi bila zadeva tabel že rešena, je zelo vprašljivo, če bi pustili koroškega Slovenca na ta pomemben položaj. Kajti, v vsej povojni zgodovini še ni uspelo stopiti koroškemu Slovencu, ki se k narodnosti tudi priznava, na položaj okrajnega glavarja ali na položaj šefa enega od 19 oddelkov deželne vlade. To pa čeprav v členu 7 ADP piše, da naj imajo v upravi koroški Slovenci enake možnosti participacije kot pripadniki večine. Očtino pa je to področje eno tistih, na katerem se ljudje, ki se priznavajo k narodni skupnosti pri možnosti napredovanja v najvišje funkcije še vedno diskriminirajo.

Kar pa vendarle začudi pa je dejstvo, da se politične organizacije koroških Slovencev v tem vprašanju očitni diskriminaciji ne zoprstavljajo. Kdo je npr. zahteval dvojezično kvalifikacijo za položaj okrajnega glavarja v Velikovcu? Nihče! Žalostno a resnično. Seveda EL tu ni hotela agirati, saj se je za položaj potegoval njen predsednik. V lastni zadevi nastopati pa nisem želel in tudi nisem dovolil, da bi se EL tu eksponirala. Od ti. političnih organizacij pa se nihče ni spomnil, da bi lahko v tem vprašanju skupno stopili v javnost z zahtevo, da je dvojezičnost vsaj v okraju Velikovec nujni kvalifikacijski kriterij. Od koga naj pripadniki narodne skupnosti pričakujkejo pomoč pri teh odločitvah, če ne od naših organizacij?

Zamujena priložnost se ponavadi ne povrne!

KOMENTARJI

"... političnih organizacij pa se ..."

A ste res kaj drugega pricakovali? Ena takozvana osrednja organizacija si noce ustvariti tezav s Jörgijem, ena zleze brez pridrzkov KHD-ju v rit in ena pa hoce samo napadati in v tem primeru pa na dolocenih mestih ne smejo biti osebe, ki bi kaj pozitivnega naredili.
Te organizacije se lahko pozabijo. Drzijo se ob zivljenju samo se zaradi denarja oz. razdelitev denarja, ki preostane, potem ko so si svoj delez - in mogoce vcasih se malo vec - vzeli.

Tu bi lahko EL prevzela malo bolj vodilno vlogo, ko so njeni mandatarji edini, ki so na pravih volitvah bili izvoljeni in so mendar iz vsakega "tabora" osebnosti zraven. Vi bi jih lahko dirigirali nazaj v ta pravo smer.

15.01.2008 19:54 | nekdo