Plebiscitne proslave

Kdaj je bila prva dvojezična plebiscitna proslava?

Marjan Sturm, predsednik ZSO, je v pogovoru za "Delo" 19.10., med drugim omenil tudi sledeče: "v petek 09.10. smo imeli prvič po letu 1920 plebiscitno proslavo (konsensna skupina v Bilčovsu, opomba pisca), ki je bila dvojezična in je dala sporočilo, ne gre za obračunavanje bivših nasprotnikov, ampak zato, da spoštujemo oba jezika in gradimo pozitivno prihodnost. Če mene vprašate, je to revolucionarno." Najprej bi k temu dodal, da je dejansko pozitivno, da "Der Kärntner", glasilo KHD v svoji zadnji izdaji prvič v zgodovini zapiše ime kraja prireditve v obeh deželnih jezikih, torej Ludmannsdorf - Bilčovs. Malo pred tem, ko sta Sturm in Feldner v Železni Kapli predstavljala knjigo "Kärnten neu denken", so bila vabila še enojezična, nemška. Pripomba predstavnika EL Železna Kapla, kaj je novega na tem, če se na tako prireditev vabi enojezično, je očitno privedla do prve pomembne korekture.

Drugo korekturo pa moram dodati na tem mestu. Prireditev v Bilčovsu ni bila prva dvojezična plebiscitna prireditev po letu 1920. Ta se je namreč odvijala že oktobra leta 1990 v Šmarjeti v Rožu, ko so takratni deželni glavar Haider, takratni celovški župan Guggenberger in podžupan Ausserwinkler ter predsednik NSKS Grilc, sadili simbolično lipo sprave. Slovesnost so pevsko oblikovali Smrtnikovi bratje. Celotna prireditev je potekala dosledno dvojezično.

Sturm sedaj "opeva" bilčovsko prireditev kot "revolucionarno". Takrat pa so odbornik ZSO Sima, tajnik SPZ Malle in takratni tajnik ZSO Sturm v dolgih člankih v "Slovenskem vestniku" ostro napadali Grilca in tudi nas kot pevce, ker smo sodelovali pri omenjeni spravni prireditvi.

Tako se časi spreminjajo: prej so ZSO - jevci napadali Grilca in Smrtnikove brate, sedaj pa NSKS napada Sturma in konsensnike za slične "grehe". Tipično Slovenci bi lahko rekli, samo da najdejo kak povod za kreganje, pa so zdravi!

Sicer je že ena pomembna razlika med obema prireditvama na katero želim opozoriti: Grilc je tedaj sadil lipo sprave skupaj z izvoljenimi predstavniki dežele in glavnega mesta Celovec. "Konsensniki" pa so sestavljeni iz komponent civilne družbe, ki nimajo kake posebne legitimacije prebivalstva. Nastali so, ker se je tako spomnil bivši kancler Schüssel in tudi vemo zakaj. Posebej sporno je sodelovanje KHD - ja, ki se do danes ni opravičil pri koroških Slovencih za asimilacijsko politiko zadnjih desetletji.

Osebno sem prepričan, da je bilo naše sodelovnaje svojčas pri sajenju lipe sprave pravilno. Tedaj smo orali ledino drugačnega proslavljanja desetega oktobra. Temu primeru so potem sledile nekatere občine, ki še danes slavijo ta praznik skupno v obeh deželnih jezikih. Nekaj pa je le prineslo, lahko ugotovimo naknadno. Upam, da bo dolgoročno določeno izboljšanje vzdušja po naših vaseh in občinah prineslo tudi delo "konsensne skupine".

Sam osebno zato ne bom vstopil v zbor tistih, ki ostro kritizirajo delo ti. "Konsensne skupine". To bi tudi bilo neverodostojno, saj sem bil sam osebno zraven, ko smo leta 1990 začeli pod nekoliko drugačnimi predznaki s podobnimi spravnimi dejanji.

KOMENTARJI