Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

KOROŠKI DNEVI NA PRIMORSKEM

V Gorici so se srečali predstavniki Ssk in EL

30.10.2012 - 15:48

Zveza slovenske katoliške prosvete v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim Glasom so vabili na omizje pod temo "RAZLIČNE RAVNI ZASTOPANOSTI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V AVSTRIJI IN ITALIJI". Prireditev je potekala v KULTURNEM CENTRU "LOJZE BRATUŽ" v Gorici.

Ob robu te prireditve sta se sestali tudi vodstvi Ssk (Slovenska skupnost) in EL (Enotna lista), na čelu z deželnim tajnikom Damjanom Terpinom in predsednikom Vladimirjem Smrtnikom in izmenjali poglede na aktualna vprašanja manjšinske politike in prihajajočih deželnih volitev v Furlaniji kot tudi na Koroškem.

Na omizju sta s strani predstavnikov koroških Slovencev, poleg predsednika EL, sodelovala še podpredsednik EL in NSKS Nanti Olip ter frakcijski vodja SJK Štefan Domej.

Vladimir Smrtnik je najprej osvetljil zgodovino samostojnih nastopov na Koroškem in predvsem omenil preporod samostojne politike v sedemdestih letih prejšnjega stoletja. Z ustanovitvijo KSOO (Kluba slovenskih občinskih odbornikov) in KEL (Koroške Enotne liste) je takrat samostojna politika dobila novega zagona. Omenil je posebej dva velika in zgodovinska mejnika v delovanju EL, to pa sta bila vstop Karla Smolleja v državni parlament leta 1986 in izvolitev Franca Jožefa Smrtnika za prvega župana EL leta 2009. Zaupanje v samostojno politiko se je z leti krepilo, to pa čeprav je deželna politika podvzela vse, da bi onemogočila delovanje EL predvsem tudi tako, da je sklenila skrajno protimanjšinski volilni red. Uspehi pa so bili mogoči le, ker je EL delovala povezovalno, ker ni razdvajala pač pa povezovala. "To je vodilo naše politike, ki ga želimo še ojačiti", je zaključil svoja razmišljanja Smrtnik.

Nanti Olip je spregovoril predvsem o aktualnih političnih temah po rešitvi dvojezične topografije. Bil je kritičen do deželne in zvezne politike, ki je bila v pogajanjih izjemno nestrpna. Ni bilo pripravljenosti za bolj poglobljene in premišljene rešitve. Izpostavil pa je tudi, da bi bil rezultat brez dvoma bistveno boljši, če bi se pogajal eden predstavnik ne pa trije. Razcepljenost gre vselej v škodo narodne skupnosti. Posebej razočaran je nad dejstvom, da se dogovori iz spremnega "memoranduma" ne izvajajo in da je to pripeljalo npr. "Slovensko glasbeno šolo" na rob eksistence.

Na omizju je sodeloval šef SJK Štefan Domej, ki je bil deležen pohval s strani rojakov v Gorici za zelo prepoznavno in uspešno delo SJK v kmetijski zbornici. Domej je orisal uspehe SJK in poudaril, da ljudje dajo samostojnemu političnemu gibanju svoj glas seveda pod pogojem, da ni izgubljen. To dobro dokazuje SJK, ki v deželnem merilu dosega blizu 9 % glasov. Če bi imela EL možnost vstopa v deželni parlament, bi prav tako dosegla lep rezultat, je prepričan Domej.

Za sorodne strukture Slovencev v Italiji so na omizju sodelovali Damijan Terpin, Stanko Radikon in Ricardo Rutar. Posebej zanimiva so bila izvajanja rojaka iz Benečije Ricarda Rutarja, ki je bil dokaj kritičen tudi do slovenskih struktur. Spraševal se je kaj je vzrok za hudo asimilacijo in prišel do zaključka, da "smo Slovenci veliko zagrešili sami". Spraševati se moramo, zakaj nekateri nočejo več biti Slovenci? Naša naloge je, da delamo tako, da bomo zanimivi in da bomo privlačni in da se nihče v naših vrstah ne bo počutil nezaželjenega. In Marija Fernetič je v diskusiji dodala, "rabimo več sodelovanja in združevanja ter manj izločevanja."