Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

Koroški volilni red

Pravilna pot in novi izzivi

04.07.2008 - 09:52

Sprejeta sprememba volilnega reda s 5-odstotnim pragom za drugi volilni krog (cela dežela eno volilno okrožje) za koroške Slovence ni Indija Koromandija demokracije, smer pa je pravilna.

Spričo medijskih poročil, ki so spremembe l. 1979 jasno poudarili kot izključno protislovenski refleks, „ta delni popravek ne povzroča med koroškimi Slovenci nobenega vzklikanja ‚Evreka!’, ampak je pomemben mozaični kamenček k ponovni vzpostavitvi resnično demokratičnega volilnega reda, ki vsem majhnim strankam ponuja še bolj realistično možnost“, meni deželni poslovodja EL Adrian Kert. Pri tem Kert opozarja na dejstvo, da v drugem volilnem krogu nastopajo tudi vse velestranke, ne samo majhne. Za EL pa je to lahko nov izziv", tako Kert.

Potrditev te ocene dobiva EL iz vrst drugih strank, ki vidijo spremembe le usmerjene v cilj, ki je v „demokratizaciji koroškega volilnega reda“ (vodja posl. skupine SP Peter Kaiser) oz. spremembe so posledica več strank in s tem novih političnih okoliščin v deželnem zboru (vodja posl. skupine VP Stephan Tauschitz) oz. so „pravilni korak v pravilno smer“ (deželni govornik zelenih Rolf Holub).
Nacionalistično gnusne so ponovne izjave vodje poslanske skupine BZÖ Kurta Scheucha, ki je odklonitev stranke ponovno obrazložil s protislovenskimi napadi. »Takšna nacionalistična argumentacija stranke deželnega glavarja bi drugod v Evropi povzročila veliko razburjenje«, je prepričan Kert.

Glede drugih sprememb v volilnem redu vidi Kert predvsem volilno pravico s 16 leti kot dobro mišljeno, vendar brez tehtnih argumentov: »Politični interes mladih spričo javnih anket ne more biti vzrok. Brez primernih informacij bodo mladi volilci le figov list za zvišanje volilcev ob splošnem upadanju. Radovedni smo, kako bo politika reagirala na mlade volilce. Haiderjeva politika eventov bi bila vsekakor porazna«, meni Kert, ki vidi s to potezo tudi velik izziv za politiko, namreč medgeneracijsko politiko: »Treba bo začeti iskati balanso med mladimi in upokojenci. Tačas stojijo mladi v dežju«, vidi Kert odprta vprašanja na tabuiziranem področju.