Login



MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

Kmečko izobraževalna skupnost – 20-letnica

KIS: 20 let strokovne pomoči kmeticam in kmetom

KIS: 20 let strokovne pomoči kmeticam in kmetom

25.11.2008 - 09:32

V soboto, 22. novembra je v Kulturnem domu Pliberk praznovala 20-letnico Kmečko izobraževalna skupnost kot izobraževalna ustanova pod okriljem Skupnosti južnokoroških kmetov. KIS nagovarja s svojim programom okrog 500 kmetic in kmetov na južnem Koroškem. Ustanova goji tesne stike in dobro sodelovanje tako s koroškim stanovskim zastopstvom kakor tudi z ustanovami v Sloveniji in Avstriji. V okviru slavnosti sta sodelavki KIS Olga Voglauer in Vida Obid predstavili tudi novi Kmetijski koledar 2009 (cena: € 8,-).
50-letnico pa v tem okviru praznoval zbornični svetnik in predsednik SJK Štefan Domej. Štefan Domej je eden najbolj zaslužnih mož koroških Slovencev na kmetijskem področju in je tudi soustanovitelj KIS ter sooblikovalec njenega razvoja.
V imenu EL je Štefanu Domeju in KIS čestital predsednik EL Vladimir Smrtnik (glej tudi Vladijev weblog).

Slika Kumer, z leve: Anton Heritzer z LFI Štajerska, predsednik Koroške kmet. zbornice Walfried Wutscher, podpredsednica KIS Lucija Kassl, predsednik EL Vladimir Smrtnik, direktor Koroške kmet. zbornice Ernest Gröblacher, koordinator na Koroški kmetijski zbornici Peter Krištof, Heiner Herzog z LFI Štajerska, bivši predsednik KIS Hanzi Mikl, zbornični svetnik in predsednik SJK ter 50-letnik Štefan Domej in predsednik KIS Miha Zablatnik.


Predsednik KIS Miha Zablatnik je pozdravil mnogo prijateljev in članov KIS ter pestro družbo častnih gostov, med njimi: Walfried Wutscher, predsednik Koroške kmetijske zbornice ter direktor Zbornice Ernest Gröblacher, predstavnika avstrijske Štajerske Anton Heritzer in Heiner Herzog, zbornični svetnik Štefan Domej, slovenska konzulka v Celovcu Duška Jerman Male, predsednik Slovenske kmetijske zbornice in bivši kmetijski minister Ciril Smrkolj, Rektor Jože Kopeinig, okrajni sodnik Avguštin Brumnik in predsednik NSKS Matevž Grilc.

Nagovor predsednika KIS Miha Zablatnika

Lepo pozdravljeni na naši 20 letnici.

Prvih 20 let v človekovem življenju pomeni vstop v samostojno življenje.
Doseči samostojnost je tudi osnovni cilj naše organizacije.
Naše delo je pomoč kmeticam in kmetom, da ostanejo gospodarji in ne hlapci na svoji zemlji.

Vsak mlad človek rabi veliko pomoči in podpore v svoji rasti. Tudi mi smo imeli veliko pobudnikov in pomočnikov.
Ko se je rojevala naša organizacija – to so bila 80-deseta leta v prejšnjem stoletju, je začel pihati svež veter v slovenski narodni skupnosti tukaj na Koroškem. Prinesel je velike dosežke: Karel Smolle je prišel v državni zbor, Skupnost južnokoroških kmetov je dosegla drugi mandat v Kmetijski zbornici.
Predsednik Zveze slovenskih zadrug, ravnatelj in kmet inž. Fridl Kapun je odprl izobraževanju vrata na široko. Za kmečko izobraževanje je dosegel podporo Zadružne zveze Slovenije in nastavil obetavnega mladega diplomiranega inženerja Štefana Domeja.
Iz svojega delovnega mesta in kot zbornični svetnik je Domej iskal možne oblike za izobraževanje slovenskih kmetic in kmetov.

V bivšem direktorju LFI-Steiermark, DI Heinerju Herzogu je našel pomočnika za reševanje te problematike. Na posebnem seminarju v Tinjah je direktor HERZOG nakazal potrebo ustanovitve svojega Strojnega krožka in svoje izobraževalne organizacije. Iz te iniciative se je ustanovil l. 1987 Strojni krožek Podjuna. Leto navrh. 1988, pa se je ustanovila Kmečko izobraževalna skupnost z močno oporo Zveze slovenskih zadrug in Doma prosvete Sodalitas v Tinjah.
Rektor Doma prosvete v Tinjah Jože Kopeinig je dal v svoji hiši na razpolago prostore in v njegovi hiši je našla Kmečko izobraževalna skupnost tudi svoj sedež.

Štefan Domej je postal tudi prvi predsednik KIS, ki je zastavil s sodelavci DI Hanzijem Miklnom in dr. Hansom Madritschem široko ponudbo izobraževanja. Zajeti je bilo treba vse potrebe sodobnega kmetovanja.
- Prerez tega izobraževalnega dela ste videli v prikazanih filmskih sekvencah.
Štefana Domeja je nasledil kot predsednik Hanzi Mikl. Vzpodbujanje k ekološkemu kmetovanju je vnesel sodelavec Štefan Merkač, na katerega pobudo se je ustanovil KIS-kontrol, edina tovrstna organizacija za nadzor ekoloških kmetij na Koroškem. Zaradi pomanjkanja osebja in finančnih sredstev za izvajanje vseh zakonskih naložb pa smo morali KIS-kontrol spet ukiniti.

Poleg izobraževanja posameznih kmetic in kmetov polaga KIS veliko važnost na razvijanje in krepitev lokalnih iniciativ. Nekatere so dobile tudi organizirano obliko in delujejo same uspešno naprej, kakor Coppla Kaša v Železni Kapli, Interesna Skupnost selskih kmetov s svojo klvanico in gospodarskim centrom.
Z razvijanjem krajevne znamke še nismo dosegli dokončne oblike, smo pa dosegli pri skupnih nastopih kmečkih produktov že dobre uspehe. Ti uspehi krepijo samozavest n zaupanje v lastne sposobnost.

Z vstopom Avstrije v EU so se začele odpirati nove možnosti. Odpirali so se novi viri. Pionirsko delo sta tukaj opravila Hanzi Mikl in Hans Madritsch v okviru Interreg projktov in izdelala 3 projekte:
Projekt Agrarkontakt za izobraževalno sodelovanje med Koroško in Slovenijo – ta projekt je bil potem tudi finančna osnova za našo organizacijo.
Projekt Karawankenholz – nosilec tega projekta je bila Interesna skupnost Južna Koroška, ki se je opremila z orodjem za obdelavo okroglic, s katerimi se na poceni način izvajajo pregradnje in dogradnje hlevov.
Projekt Strojni krožki – ta se je le delno realiziral, ker je bil razvoj Strojnih krožkov v Sloveniji šele na začetku.

V naslednji Interreg periodi je prevzela Kmetijska zbornica na Koroškem iniciativo za čezmejno sodelovanje s Slovenijo. Za izvajalca tega dela je prevzela v svojo službo Hanzija Mikla. S službenim nastopom Hanzija Mikla na Kmetijski zbornici se je začelo tudi novo obdobje enakopravnosti slovenščine. Pa tudi vezi do kmečkih struktur v Sloveniji so se ojačile in poglobile. Saj sta KIS in Kmetijska zbornica na Koroškem nudili veliko pomoči pri ustanavljanju in formiranju kmečkih struktur v samostojni Sloveniji.

V letu 1997 je zašla naša organizacija v hudo finančno krizo. Sredstva prvega Interreg projekta so bila izčrpana, nov projekt pa še ni bil odobren. Finančni dolg nas je prisilil, da smo morali odpustiti ves personal in ukiniti najem pisarne. Rešitev smo našli v tem, da sem opravljal kot predsednik upravne in finančne posle od mojega doma. Strokovno delo pa smo si razdelili odborniki po svoji izobrazbi in kmetijski razporeditvi. Pet let smo izvajali odborniki naše izobraževalno delo tako, da si nismo pustili izplačati vsega honorarja. V petih letih smo tako odplačali dolg in si prištedili toliko denarja, da smo lahko predfinancirali naslednji Interreg projekt.

Izvedli smo 2 povpraševanji naših kmetij. Pri sestavljanju našega programa nam je namreč važno, da poznamo čim bolj življenjske in delovne pogoje naših kmetic in kmetov. Glavnopoklicnih kmetov je vedno manj. Veliko kmetov hodi na delo in tu pada veliko breme na kmetice. Zaksrbljujoče je dejstvo, da je ena tretjina naših zajetih kmetij že oddala svoje površine v najem.

Iz partnerskih kmečkih struktur smo se naučili, da moraš kot organizacija delovne pogodbe prilagajati dotoku denarja. Tako imamo sedaj z dohodki usklajene honorarne pogodbe s sodelavci. Ni pa lahko najti sodelavcev, ki so s takimi pogoji zadovoljni. No, mi smo našli v Vidi Obid sodelavko in osebnost, ki nam je pomagala, da smo prišli iz nižin spet v višine.


KIS je postala član LFI Koroške. Svoj čezmejni projekt s Slovenijo je realizirala v okviru Interreg projekta LFI. To sodelovanje je zbližalo naše strukture in privedlo do skupinske integracije naše skupnosti v strukture Kmetijske zbornice na Koroškem. V LFI katalogu je objavljena slovenska izobraževalna ponudba KIS in na Kmetijski zbornici nudi več sodelavcev svetovanja tudi v slovenščini.

Pri ministrstvu za kmetijstvo v Sloveniji smo tudi našli partnerske vezi – višek tega sodelovanja je bila predstavitev naših koroških kmečkih produktov kmečkim ministrom EU letos v Mariboru v okviru prireditve Podeželje v mestu.
Veliko prijateljev imamo tudi v Kmetijsko gozdarskih zavodih in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Upamo, da bo tam kmalu možno tudi naše članstvo.

Dovolite, da vam posredujem še eno misel, ki je tudi vodilo v našem delovanju.
Naši predniki so poznali pri ovrednotenju le 2 merili: užitno ali naužitno, lahko tudi rečemo dobri ali slabi produkti.
Današnja konzumska družba nas je spravila od tega gledanja proč in nam vsilila ocenjevanje po kategorijah boljši in slabši. Na prvi pogled se zdi logično, da je boljše več kot dobro. Vendar tu je zanka: kajti najboljši med slabimi je še vedno slab in najslabši med dobrimi je še vedno dober. Trudimo se torej za dobre rešitve, ki tudi zadovoljujejo.


Vsem vam prav lepa hvala, da ste nam pomagali na tej naši poti. Hkrati pa Vas prosim tudi v bodoče za tako pomoč in sodelovanje
Za zdravo in užitno bodočnost!