Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

50. obletnica Ortstafelsturma

EL: Misli o „Ortstafelsturmu“ nekdaj in danes

21.09.2022 - 16:45

V teh dneh se spominjamo 50. obletnice “Ortstafelsturma.” Nedvomno je bil to eden najtemnejših trenutkov v povojni zgodovini naše dežele. Zakon o krajevnih napisih iz leta 1972 je določal, da je treba dvojezične krajevne napise postaviti v 205 krajih. V noči z 20. na 21. september 1972 je bilo veliko krajevnih napisov podrtih.

Zato je pomembno, da se soočimo s temi dogodki in jih obravnavamo, zlasti med mladimi, kot opomin na sovraštvo in izključenost. Tako je k ozaveščanju prispevala tudi predstava "A håt wer an Zehna-Schlissl då?", ki jo je napisal Eugen Freund in je bila minulo soboto uprizorjena v Kulturnem domu v Šentprimožu.

Na srečo živimo danes v povsem spremenjenem okolju sožitja. K temu je prispevala tudi kampanja "Vidna domovina/sichtbare Heimat", ki je bila sprožena maja 2005. Akcija, ki jo je med drugim spodbudila tudi EL, je hitro prerasla v solidarnostno gibanje in je našla več kot 1600 podpornikov. Tako je bilo na zasebnih zemljiščih na več kot 160 različnih krajih južne Koroške postavljenih veliko število dvojezičnih tabel, ki naj bi opozorile na kulturno dediščino slovenskega jezika na južnem Koroškem. Konec koncev je ta pobuda pomembno prispevala k večjemu sprejemanju vidne dvojezičnosti med prebivalstvom, kar je nazadnje pripomoglo tudi h kompromisu pri vprašanju krajevnih tabel leta 2011.

Toda 50 let po "Ortstafelsturmu" in 11 let po kompromisu ugotavljamo, da je manjšina še vedno v vlogi Davida, ki se mora boriti za pozornost in vključenost. Medtem ko v drugih regijah, kot so Schleswig-Holstein, Južna Tirolska in vzhodna Belgija, dvojezičnost in večjezičnost veljata za bogastvo in si stalno prizadevajo za izboljšanje manjšinskih pravic, se na Koroškem vselej mučno borimo za doseganje novih ciljev v manjšinski politiki.

Progresivna politika do narodnih skupnosti se mora stalno razvijati in prilagajati. Zato je še toliko bolj pomembno, da še bolj povečamo vidnost dvojezičnosti in tako zagotovimo spoštovanje kulturne dediščine.

EL ob 50. obletnici Ortstafelsturma izraža sledeče želje

- Občine naj na svojih pristojnih območjih postavijo več dvojezičnih krajevnih tabel, napisov in kažipotov, da bi tako vsaj v tem pogledu uresničile pravice iz Državne pogodbe in Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, ki jo je ratificirala Avstrija.
- Učni načrti in zgodovinski učbeniki na Koroškem morajo več poučevati o obstoju in zgodovini slovenske narodne skupnosti ter o kulturni dediščini in jezikovne raznolikosti v Evropi.
- Koroška dežela bi morala končno prepoznati svojo kulturno dediščino kot dodano vrednost in se temu primerno predstaviti v javnosti in turističnem oglaševanju.
- Zakon o narodnih skupnostih je treba nemudoma posodobiti, kot je zagotavljeno v kompromisu iz leta 2011

Predsednik deželne EL Gabriel Hribar: "Prebivalci in prebivalke Koroške so že veliko bolj napredni od političnih predstavnikov. Vidna dvojezičnost v praksi deluje kot motivacija za učenje jezika in jo je treba še naprej spodbujati in širiti. Slovenski jezik odpira vrata v slovansko jezikovno območje z 270 milijoni prebivalcev. Potrebujemo pogum, da enkrat za vselej opustimo zadržke. Koroška - predvsem Koroška turistična zveza (Kärnten Werbung) - bi se morala aktivno izpostavljati kot dvojezična regija. Medtem ko se regije, kot sta Schleswig-Holstein in Južna Tirolska, samozavestno predstavljajo kot vzorčne regije za varstvo manjšin in jezikovno raznolikost, dežela Koroška na tem področju še vedno zaostaja."