Osrednje organizacije

Volitve so najboljši garant prenove!

Pretekli petek se je na novo formiral Zbor narodnih predstavnikov v NSKS. Razveseljivo ob tem je brez dvoma dejstvo, da po novem sedi v tem gremiju kar precej novih, svežih obrazov in je uspel skok v ZNP tudi številnim ženskam. Če večkrat tarnamo, da se v političnih in tudi kulturnih centralah ne dogajajo personalne spremembe in da tam več desetletji sedijo na vodilnih položajih eni in isti ljudje, potem so volitve NSKS dokazale prav nasprotno. Prišlo je do več kot očividne prenove te pomembne narodnopolitične organizacije. Iz mojega vidika je to nuja, saj se sicer ne moremo obetati prepotrebnih reform v dobro celotni narodni skupnosti.

Priznam, da sem bil eden skeptikov postopka neposrednih volitev znotraj NSKS. To predvsem zaradi tega, ker niso bile volitve vseh, ampak le volitve organov ene organizacije. Vendar, rezultat in predvsem vidna prenova organizacije potrjujeta vse tiste, ki so vseskozi zagovarjali princip volitev kot nujno sredstvo BAZE, da pove svoje k delu vodilnih v organizaciji. Prav tako je volilna baza NSKS dokazala veliko zrelosti in izvolila v funkcije precej novih ljudi.

Morda kdo v ZNP pogreša tudi mene. Znano je, da sem pri predzadnjih volitvah v ta gremij bil še zelo aktiven in takrat prejel z 1670 glasovi tudi največ preferenc. Kot predsednik EL sem se pozneje umaknil iz vodstvene strukture NSKS, ker sem slej ko prej mnenja, da mora biti EL zbirna, to v odnosu do vseh treh organizacij koroških Slovencev, ter združevalna do vseh možnih volilnih potencialov. Veseli pa me vsaka prenova znotraj organizacij, ki obeta boljšo prihodnost; kajti reforme so potrebne, to vemo medtem vsi.

Na tem mestu bi se rad zahvalil prof. Jožetu Wakounigu, ki je več let stal na vrhu ZNP in je bil vseskozi neumoren zagovornik principa neposrednih volitev. Lahko mu čestitam, da je na tem principu vseskozi trdovratno vstrajal. Želim pa tudi novi predsednici ZNP Sonji Kert - Wakounig in na novo izvoljenim članom ZNP vse dobro v prizadevanjih za ohranjevanje jezika, kulture in politične samobitnosti.

KOMENTARJI