Koroški Slovenci in matična država

Trikrat v Ljubljano in nazaj!

V iztekajočem se tednu sem bil kar trikrat na bolj ali manj pomembnih zasedanjih v Ljubljani. Drugače kot nekateri kolegi iz slovenskih organizacij, ki delajo politiko glavnopoklicno, si moram za te obveznosti vzeti dopust. Seveda sem zato toliko bolj zainteresiran na tem, da ta potovanja v Ljubljano ne izzvenijo kot "prazni kilometri / leere Kilometer". Pa kar po vrsti: 1.) Svet za zamejce pri predsedniku vlade: Ta gremij vodi sam predsednik vlade Borut Pahor, navzoči so vedno tudi še številni ministri in pristojni uradniki na eni, ter zastopniki zamejcev na drugi strani. Dejstvo, da v tem gremiju sodelujem kot predstavnik EL, se mi zdi zelo pomembno tako za nas kot tudi za Slovenijo. Če namreč predstavniki organizacij predstavljajo bolj "celovški" ali "centralni" vidik, pa EL v ta gremij vnaša vidik podeželja, ali drugače povedano, vidik "terena". To je pomembno, saj je med gledanji central in pa podeželja včasih le precejšnja razlika.

2.) Vseslovensko srečanje:
To je Zbor predstavnikov vseh Slovencev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, ki ga je uvedla Komisija za Slovence po svetu državnega zbora Republike Slovenije pred devetimi leti, tedaj na pobudo takratnega predsednika te komisije, poslanca Franca Pukšiča. Zanimivo se mi zdi prisluhniti rojakom iz vseh celin sveta, saj je to priložnost, da se seznanimo o tem, kako gre Slovencem po svetu. Pevsko so letošnje zasedanje odlično obeležile "Hartmance", položaj koroških Slovencev pa sta v plenumu državnega zbora predstavila poleg mene še dr. Angelika Mlinar in dr. Janko Malle. Posebno odmeven je bil nastop Mlinarjeve, ki je simpatično in kompetentno predstavila "vsakdan" koroške Slovenke v dokaj nenaklonjenem okolju.

3.) Skupna seja zunajepolitičnega odbora in komisije za Slovence v zamejstvu državnega zbora:
Verjetno najbolj političen termin v Ljubljani pa je bil včerajšnji, ko je prišlo do skupne seje teh dveh pomembnih parlamentarnih teles. Oba predsednika, Miro Petek in Ivo Vajgl sta se enkrat več izkazala kot dobra poznavalca in velika prijatelja koroških Slovencev. V njunih izvajanjih sta bila jasna in odločna. Sklepi obeh odborov pa gotovo koristni, saj vsebujejo poziv vladi, da nastopa v vprašanjih koroških Slovencev v odnosu do Avstrije bolj odločno, da se prouči vprašanje notifikacije državne pogodbe iz vidika Slovenije kot naslednice SFRJ in da se pomaga koroškim Slovencem pri oblikovanju skupnega in bolj učinkovitega političnega zastopstva.

Torej, če preberete ta prispevek se boste verjetno strinjali, trikrat v Ljubljano in nazaj je sicer precej kilometrov, ni pa bilo veliko praznih.

KOMENTARJI