Predsedovanje EU 2008

Slovenija nalogo opravlja dokaj solidno!

Še nekaj dni in izteklo se bo naslednje zgodovinsko obdobje za Slovenijo: predsedovanje svetu EU. Težavno in odgovorno nalogo Slovenija opravlja dobro, ne more pa preprečiti splošne krize evropskih integracijskih procesov. Če bi me kdo vprašal, kaj je po moji oceni najbolj zaznamovalo slovensko predsedovanje, bom rabil nekaj minut za premislek. Ni namreč bilo kakega posebnega dogodka, tudi ni uspel kak "veliki met". Pa vendar je Slovenija bila v središču pozornosti skozi pol leta, visoka svetovna politika si je v mali državi pod Triglavom podajala kljuke v roke in "košček raja", kot je SLO poimenoval ameriški predsednik, je gotovo še pridobil na mednarodnem ugledu in prepoznavnosti.

Svetovna javnost se kar ne more načuditi, kaj je tej mali državici uspelo ustvariti v dobrih dvajsetih letih. Ne pozabimo namreč, da je predsedujoči svetu EU in zdajšnji slovenski premier Janez Janša bil še pred 20 leti politični jetnik takratnega totalitarnega režima. Že na tem dejstvu se nazorno vidi, kako velik korak naprej je Sloveniji uspel v tem obdobju na vseh pdoročjih, od gospodarskega, socialnega do političnega.

Morda si je kdo pričakoval od predsedovanja vendarle še kaj več. Najbrž nič ne začudi če zapišem, da smo si tudi manjšinci želeli, da bi Slovenija kdaj postavila na dnevni red vprašanje narodnih skupnosti. Verjetno pa je spet kdo pričakoval, da bo v zadevi pomiritve "duhov" na področju bivše Jugoslavije uspelo več, kot le pridružitveni sporazum EU - Srbija ali nekoliko prenagljeno priznanje neodvisnosti Kosova.

Predsedovanje Slovenije pa seveda nikakor ne more prekriti dejstva, da je EU v celoti gledano, posebej še po negativnem izidu referenduma na Irskem, v precejšnji eksistenčni krizi. Ljudje imajo vtis, da je za veliko težav današnjih dni - podražitve, brezposelnost, migracijski tokovi ip. - odgovorna v glavnem nepregledna birokracija v Bruslju. Seveda je taka kritika poenostavljena, a vendar, če ne bo uspelo najti usreznih odgovorov na te izzive, bodo desni populisti širom po Evropi še naprej želi poceni politične uspehe z nediferencirano kritiko evropske integracije.

V dobi predsedovanja pa je bil izredno aktiven tudi Slovenski konzulat v Celovcu, na čelu z GK Matjažem Longarjem. Organiziralo se je več odmevnih kulturno - političnih prireditev, kjer so bili na vidnem mestu soudeleženi tudi koroški Slovenci. V soboto npr. je v "Kulturnem domu" v Pliberku nastopil svetovnoznani Slovenski oktet, ob njem pa MoPZ "Kralj Matjaž" in skupina "Die Kärntner". V sklopu tega koncerta je imel predsednik NSKS dr. Matevž Grilc odmeven govor, ki ga objavljam na tej strani (glej spodaj).

Generalnemu konzulu Longarju in konzulu Jovanu pa gre zahvala za vsa ta pomujanja, ki so povsem nekaj drugega kot škandalozna ignoranca koroške politike do koroških Slovencev v okviru Evropskega nogometnega prvenstva.

Govor predsednika NSKS dr. Matevža Grilca
na prireditvi v kulturnem domu v Pliberku v soboto, 14.06.2008

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dragi prijatelji!
Meine Damen und Herren!

Generalni konzulat Republike Slovenije v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji prireja kulturne in informacijske prireditve, danes tukaj v Kulturnem domu v Pliberku. Kot dolgoletnega predsednika Moškega zbora Kralj Matjaž, ki je danes soprireditelj, me posebno veseli, da smem spregovoriti nekaj besed, podati nekaj misli ob današnji prireditvi.
Dovolite mi, da napravim uvod v nemščini, ker naj slišijo te misli tudi naši sodeželani, ki se še niso naučili slovenščine:


Wir sind dem Generalkonsul der Republik Slowenien, Herrn Matjaž Longer, zu großem Dank verpflichtet. Er ist es, der mit seinen Mitarbeitern die Promotionsveranstaltungen anlässlich der Präsidentschaft der Republik Slowenien in der Europäischen Union initiiert und organisiert. Slowenien der vergangenen 20 Jahre ist eine beispiellose Erfolgsgeschichte, ein Land, dass man eigentlich nicht mehr promovieren und vorstellen muss, außer einem Teil der Kärntner Bevölkerung, vor allem der politischen Vertretung dieses Landes, die trotz der unmittelbaren Nachbarschaft noch immer nicht erkannte oder erkennen will, wie zukunftsweisend enge Freundschaft und Zusammenarbeit sich mit Slowenien entwickeln könnte.

In diesen Tagen werden in der Schweiz und in Österreich die Europäischen Fußballmeisterschaften durchgeführt, teilweise auch in Klagenfurt/Celovec. Die Medien sind voll von freundlichen Willkommensgrüßen, auch in kroatischer und polnischer Sprache. Kärnten möchte sich der internationalen Öffentlichkeit als weltoffenes Land präsentieren, als Land der Freundschaft zu anderen Völkern, zu anderen Sprachen. Nur, es gelingt nicht! Die Kärntner Bevölkerung ist nicht bereit mit Fremden zu feiern und weicht einem Zusammentreffen mit Fußballfans aus den Nachbarländern aus, worüber sich unsere führenden Politiker wundern. Hier ist die Frage angebracht, konnten diese denn irgendetwas anderes erwarten? Sie sind es ja, die seit Jahrzehnten Haß schüren gegen alles Fremde, Ausländer werden schon wegen ihrer Herkunft kriminalisiert, nur weil sie Tschetschenen sind, weil sie schwarze Hautfarbe haben oder dem Islam angehören. Es werden in den Köpfen gedankliche Grenzbalken aufgestellt, der geistige Horizont reicht gerade einmal bis zum Bergekranz, der Kärnten umgibt. Es gilt die Parole „Wir sind wir!“ und alle anderen sind unsere Feinde, vor denen hat man Angst zu haben, da sie es mit uns Kärntnern nicht gut meinen. Und nun wundern sich unsere Politiker, dass in diesem gesellschaftlichen Klima, das sie selber geschaffen haben, die Bevölkerung nicht bereit ist mit den Fremden zu feiern. Dieses Klima ist ein Produkt der bornierten, in die Vergangenheit gewandten Politik und gipfelt in dem Versuch um jeden Preis zu unterbinden, dass der internationalen Öffentlichkeit bekannt wird, dass in Kärnten auch eine slowenische Volksgruppe seit Jahrhunderten lebt. Wie sonst wäre es möglich, dass anläßlich der Eröffnung der Fußballmeisterschaft in Klagenfurt/Celovec nicht eine einzige Gruppe aus den Reihen der Kärntner Slowenen ein slowenisches Lied singen durfte, obwohl bei dieser Veranstaltung über 2000 Kulturschaffende aufgetreten sind.

Der europäische Geist hat Kärnten noch nicht erreicht. Heuer wurde das internationale Jahr der Sprachen ausgerufen im Bewusstsein, dass die Kenntnis von Sprachen in der globalisierten Welt immer wichtiger wird. Die Europäische Union will erreichen, dass jeder Europäer neben der Muttersprache noch die Sprache des Nachbarn und eine weitere Sprache beherrscht. Mit dem Beitritt Sloweniens zur Europäischen Union wurde die slowenische Sprache gleichberechtigt in Europa, somit aber auch die slowenische Kultur.
Und in Kärnten? Dieses soll einsprachig werden, wenn es nach den Repräsentanten der größten politischen Partei in Kärnten geht, die slowenische Kultur habe sich der deutschen Leitkultur unterzuordnen, so stand es nämlich in einer Broschüre zum 10. Oktober des Vorjahres geschrieben, zu welcher der Landeshauptmann das Vorwort schrieb und die für die Kärntner Schuljugend bestimmt war.

Kärnten verharrt noch in geistiger Armut, jedoch es wird die Zeit kommen und diese ist nicht mehr weit, dass auch dieses schöne Land vom europäischen Geist durchweht wird.

Da, dragi prijatelji, tudi na Koroškem bo zavel duh prijateljstva med narodi, o tem sem prepričan, tudi na Koroškem bo nastopil čas, ko bomo tudi mi koroški Slovenci lahko govorili o enakopravnosti, ko bo naš jezik viden tudi na zunaj. Koroška politika dolgoročno takega razvoja ne bo mogla zavreti, pa naj so gore, ki jo obdajajo, še tako visoke.

Kdo izmed nas si je pred 20 leti mogel predstavljati, da bo prečkal mejo v Slovenijo brez vsake kontrole. Kdo si je mogel predstavljati, da bomo koroški Slovenci živeli s Slovenci v matični domovini pod skupno streho. Včasih imam občutek, da tega še sami nismo dojeli, da nismo zaznali naravnost neverjetnih šans, ki jih nam ponuja današnje obdobje. Pred domala 90 leti je bila postavljena meja na Karavankah in s postavitvijo te meje smo postali manjšina v Avstriji. Danes te meje ni več in uresničile so se dolgoletne sanje slovenskega naroda. Kot izraz anahronizma je postalo vsakoletno praznovanje 10.oktobra, le ljudje z resnimi duhovnimi motnjami še niso zaznali novega časa, nove ureditve v Evropi.

Zavejmo se vsaj mi koroški Slovenci in ves slovenski narod perspektiv, ki nam jih nudi Evropska unija, možnosti da gradimo ne samo skupni kulturni, ampak tudi skupni gospodarski prostor v tej regiji. Seveda se moramo zavedati, da Evropska unija ne rešuje sama po sebi vseh odprtih vprašanj, vseh problemov, s katerimi smo soočeni, nudi pa osnove, na katerih smo v stanu graditi tako danes, kot v bodoče boljše pogoje tudi za preživetje slovenskega naroda na Koroškem. Odgovornost pa navsezadnje nosimo v prvi vrsti sami in pri tem mislim na nas in na Slovence v matični državi. Sami se moramo truditi in uporabljati mehanizme in možnosti, ki jih nam daje nova Evropa. Pravna država in upoštevanje pravnih sistemov je glavni pogoj za članstvo v Evropski uniji in bistven element obstoja evropske skupnosti sploh. Zato bodimo prepričani, da bo končno tudi na Koroškem obveljala pravna država, da bodo končno tudi pri nas stali dvojezični napisi, kot jih predvideva ustavno sodišče, kot jih predvideva člen 7 Avstrijske državne pogodbe in da bomo dejansko imeli pravico uporabe slovenščine pri uradih in javnih ustanovah. Dolgoročno evropska stvarnost ne bo prenašala politikov, ki se zoperstavljajo pravni državi, ki kršijo ustavni red, mednarodne pogodbe in odločbe najvišjih sodišč.

Ni prostora, dragi rojaki, za malodušje, ni prostora za mišljenje, češ, da sami ne moremo ničesar ukrepati. Vse kar smo v zadnjih desetletjih dosegli, smo si morali priboriti, tako bo ostalo tudi v bodoče, četudi sem prepričan, da so in bodo pogoji ugodnejši. Ugotavljam, da se velika večina pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem tega tudi zaveda, kar je dokazalo protestno zborovanje 14. maja v Domu glasbe v Celovcu, kjer smo demostrativno izpovedali, da pravna država ni le problem slovenske manjšine na Koroškem, ampak problem vseh Koroščev in Avstrijcev. Resen in perspektiven dialog znotraj države pa je možen le s tistimi, ki brez pridržkov priznavajo pravno državo in s tem tudi enakopravnost slovenske narodne skupnosti in njenih zastopnikov. Seveda se lahko pogovarja vsak z vsakim, to je v civilizirani družbi tudi normalno, pogajanja o naših pravicah pa so možna le s pristojnimi, z zastopniki avstrijske države, tiste države, ki se je v členu 7. Avstrijske državne pogodbe obvezala, da zagotovi nam koroškim Slovencem enakopravnost. Te obveze se avstrijska vlada ne more otresti in jo ne more delegirati niti na koroške politične oblasti, še manj pa na društva, ki nikogar ne zastopajo in ki so v preteklosti največ doprinesla k hitri asimilaciji koroških Slovencev.

Mislim, da je naša želja, želja nas koroških Slovencev, da obstanemo in se razvijamo tudi v naslednih desetletjih na tej koroški zemlji. Temu cilju se morajo podrediti tudi vsi funkcionarji naših političnih, kulturnih, gospodarskih in tudi drugih organizacij. Če pa se resno zavzemamo za slovensko narodno skupnost in za njen obstoj, potem je popolnoma jasno, da moramo združiti vse sile za dosego tega cilja, preprečiti vsako možnost izigravanja enega proti drugemu, ene organizacije proti drugi. Podrla se je železna zavesa, Slovenija je danes demokratična država, različna ideološka prepričanja ne smejo biti ovira, da se skupno borimo za uresničitev naših pravic in učinkovito se bomo borili le takrat, če bomo ustanovili skupno organizacijo, organizacijo katere vodstvo bodo izvolili koroški slovenski rojaki sami. Na to potrebo je pred kratkim opozoril tudi slovenski predsednik dr. Danilo Türk.

Zato dragi prijatelji, bodimo in ostanimo ponosni pripadniki slovenske narodne skupnosti, ponosni člani slovenskega naroda in vedimo, da bomo koroški Slovenci preživeli le, če se bomo zavestno priznavali k naši skupnosti, če bomo zavestno uporabljali nam dane pravice, če se bomo dosledno zavzemali za rešitev še odprtih vprašanj. Seveda je Evropa multikulturna in je zato dialog med kulturami nujen. Vemo, da večina izmed nas živi vsaj v dveh kulturah, vemo pa pravtako, da smo v eni in sicer v slovenski kulturi doma in da je naš materini jezik slovenski.

Spoštujemo pa jezik in kulturo naroda soseda, vendar pričakujemo prav tako zadržanje od nemško govoreče večine. Če se bomo te potrebe zavedali vsi, potem nas ni treba biti strah pred bodočnostjo, potem bomo sposobni uspešno graditi Alpe-Jadransko regijo, regijo ne samo brez administrativnih meja, ampak tudi brez meja v glavah in srcih.

KOMENTARJI