Šolstvo

Sandrieserjeva v nevarni zmoti!

Ravno prihajam od pogovora, ki sem ga imel na pobudo pliberške frakcije EL z novo inšpektorico za dvojezično šolstvo, Sabino Sandrieser. Povod za pogovor je bil "spor na šoli v Libučah", ki ga je danes okvirno opisala že urednica v "Novicah". Vendar, ne gre le za neki spor v Libučah, gre za resno nevarnost, ki preti dvojezičnemu šolstvu. Sicer sem osebno kar trikrat prizadet glede tega konkretnega primera, enkrat kot funkcionar, potem kot oče otroka, ki hodi na to šolo in tudi kot mož dvojezične učiteljice, ki so jo zavrnili, čeprav je izrecno zaprosila za razpoložljive dvojezične ure. Ta zadeva se ne da poriniti pod mizo zgolj z argumentom, Smrtnik se razburja, ker žena teh ur ni dobila.

Način, kako se skuša rešiti ta problem s pomanjkanjem dvojezičnih učiteljev je zelo nevaren: V Libučah je ravnateljica Sonja Kreutz, sicer po zakonu dvojezične ure vsa leta pokrivala z enojezično - timsko učiteljico. Gre za pouk telovadbe, risanja, ročnega dela ali glasbe. Zakaj za dvojezičnega učitelja ni zaprosila, kar delajo domala vsi drugi ravnatelji, mi ni jasno. Sedaj pa, ko se je dvojezična učiteljica izrecno potegovala za te ure (7 ur), so le to odklonili in si namislili "projekt".

Torej, dvojezična kvalifikacija ni več nujno potrebna, bolj važna je klima med učitelji. To je Sandrieserjeva pri pogovoru tako povedala. Kaj vsebuje torej ta napovedani projekt: Gre za to, da se bodo v teh zgoraj navedenih urah potegnile vse štiri šolske stopnje skupaj - torej se bo šlo prostovoljno v enorazrednost - in bosta tako razredna kot enojezična timska učiteljica te ure, ki bi jih morala pokrivati dvojezična učiteljica sama, pokrivali skupno.

V konkretnem primeru se argumentira, da je v Pliberku potreba po dvojezični učiteljici še večja. Tam bi drugače še več dvojezičnih ur moral pokrivati kak enojezični učitelj. To torej pomeni, da v Libučah ni tako pomembno kako se pokrivajo te ure, glavno je, da se jih ustrezno pokrije v centralni šoli v Pliberku. Tak način razmišljanje in postopanja ogroža dolgoročni obstoj šole v Libučah.

Nobeden "projekt" ne sme nadomestiti ustrezne kvalifikacije učiteljev. Če je pomanjkanje dvojezičnih učiteljev, naj dovolijo tistim dvojezičnim, ki so itak že na šoli, da pokrijejo te ure kot nadure.

Libuče bodo očitno po "zaslugi" ravnateljice in inšpektorice postale primer, kako "funkcionira" šola tudi brez ustrezne kvalifikacije posameznih učiteljic. Primer bo - če poznaš Koroško realnost - postal pravilo in potem nasvidenje dvojezičnost.

Sandrieserjeva se ne zaveda kaj tu odpira. Osebno sem razočaran nad načinom, kako se loteva problema, ki bi se moral reševati sistemsko ob nujnem upoštevanju kvalifikacije. Končno vedno poudarja, da gre za kvaliteto pouka. Govori eno, dela pa drugo, kot smo videli na primeru "Libuče". Ni rešitev za pomanjkanje dvojezičnih učiteljev v tem, da dvojezične ure pokrivajo enojezični.

Škoda, da ob vsem tem spet nastradajo predvsem podeželjske šole, ki jih očitno s strani oblasti skušajo odpraviti tudi tako, da si izmišljujejo sporne "projekte", kot npr. v Libučah. Dvojezična učiteljica se odkloni in v določenih predmetih se raje gre v enorazrednost, torej v nižjo organiziranost pouka. Potem se naj pa res nihče ne čudi, če take šole zgubijo šolarje in posledično samostojnost. A za tem je očitno sistem, le naivneži ga ne želijo videti. Libuška šola si tako površnega obravnavanja teh zadev ni zaslužila kot tudi ne dvojezični učitelji.

KOMENTARJI